Slo-Tech - Slovenija bo postala članica v CERN-u, so sporočili z vlade. CERN ima trenutno 21 držav članic, med katerimi iz EU manjkajo le Irska, Luksemburg, pribaltske države, Hrvaška in Slovenija. Ob ustanovitvi je bila članica tudi Jugoslavija, ki pa je leta 1961 izstopila. Slovenija je prve korake k članstvu naredila leta 2009, odtlej pa je postopek, tudi zaradi krčenja sredstev za znanost, miroval.

Leta 2009 je Slovenija kandidirala za članstvo v CERN-u in septembra istega leta tudi oddala vlogo za članstvo v tej organizaciji. Od tedaj se v Sloveniji ni veliko premaknilo, medtem ko je Izrael postal polnopravna članica, Srbija, Ciper, Turčija in Ukrajina pa pridružene članice. Slovenija je od CERN-a že leta 2014 dobila osnutek sporazuma o pridruženem članstvu, a je potem proces na slovenski strani zastal. Neuradno so razlog sredstva, saj članstvo v...

CERN - Veliki hadronski trkalnik (LHC) v CERN-u je največji znanstveni projekt v zgodovini, ki je stal več kot sedem milijard evrov in ki letno za delovanje porabi milijardo evrov, zato so nekateri vsakdanji problemi tam zaradi same velikosti precej težji. Inženirji se trenutno v CERN-u ukvarjajo z zanimivim problemom, na katerega so naleteli pri nadgradnji komponent. Najti in odstraniti morajo 9000 starih, neaktivnih kablov, da bi naredili prostor za nove. In kot vidimo na sliki, ki so jo posneli v CERN-u, to ni tako enostavno.

V LHC-ju se trenutno pripravljajo na nadgradnjo injektorjev, ki je načrtovana za leto 2019, ko bodo LHC začasno ustavili....

Slo-Tech - V začetku tedna se je me fiziki šušljalo, da je CERN odkril nekaj velikega, zato smo težko pričakovali torkovo novinarsko konferenco. Nad njo nismo bili razočarani, saj so predstavili meritve dveh neodvisnih ekip (kolaboraciji ATLAS in CMS) z velikega hadronskega trkalnika (LHC), ki sta odkrili statistično pomembne nepojasnjene vrhove, ki morda kažejo na nov osnovni delec.

Predstavili so prve rezultate trkov protonov s skupnimi energijami 13 TeV. Kolaboracija ATLAS je z zanesljivostjo 3,6 sigma opazila vrh pri 750 GeV, ki ustreza nepojasnjeni anomaliji, ki jo je z zanesljivostjo 2,6 sigma opazila...

CERN - Zgodba o nevtrinih, ki potujejo z nadsvetlobno hitrostjo, je dokončno zaključena. Lani predstavljene meritve časa preletov nevtrinov iz CERN-a v italijanski Gran Sasso, ki so nakazovale njihovo nadsvetlobno hitrost, so bile v središču pozornosti že od začetka. Znanstvena srenja je bila do njih sila skeptična in čeprav so ponovitve z istim eksperimentom kazale enako, se je naposled izkazalo, da je meritve prikrojila sistematična napaka. To je sumilo že od vsega začetka, CERN pa je marca letos praktično priznal, da to ne drži. Rezultati meritev preleta med CERN-om in Gran Sassom z eksperimentom ICARUS so dvakrat zapovrstjo pokazali, da je njihova hitrost ravno svetlobna. Zgodba je ta teden dobila še končni epilog.

Na...

Guardian - Po zimskem spanju so konec preteklega tedna vnovič zagnali veliki hadronski trkalnik (LHC) v CERN-u. V trkalniku že krožita prva curka protonov z energijami 450 GeV, ki bosta po predvidevanjih trčila čez nekaj tednov, ko bo nujna energija že 3,5 TeV.

LHC bo deloval do konca leta 2012 brez vmesnih prekinitev. Tako tudi ne bodo povečali energij curkov s 3,5 TeV na 7 TeV, kot je bilo prvotno načrtovano, temveč bodo pri nižji energiji raje povečali število trkov. Sergio Bertolucci, raziskovalni direktor v CERN-u, pojasnjuje, da se je v preteklem letu pokazalo, da obstojijo tudi pri nižjih energijah velike možnosti za uspešne trke (pri tem seveda namiguje na Higgsov bozon).

Slo-Tech - Včeraj je veliki hadronski trkalnik (LHC) v CERN-u začel obratovati z energijami 7 TeV. Po nekaj težavah pri jutranjih testih se je stanje normaliziralo, tako da so lahko začele trkati curke protonov. Prvi trk se je zgodil ob 13.06, s čimer se je uradno in tudi praktično začel raziskovalni del programa, za katerega je bil LHC sploh zgrajen. S to močjo bo LHC obratoval 18-24 mesecev. Najprej bodo z eksperimenti poiskali že dokazane delce v standardnem modelu, nato pa se bodo podali na lov za izmikajočim Higgsovim bozonom. Detektorja ATLAS in CMS lahko prečešeta širok masni spekter, tako da bi lahko Higgsov bozon našla tudi, če je njegova masa okrog 160 GeV. Če je težji ali lažji, bodo morali parametre...

Guardian - Znanstveniki v CERN-u so včeraj vnovič zagnali veliki hadronski trkalnik (LHC), po tem ko so zadnjih 10 tednov izvajali tehnična vzdrževalna dela. Prve protonske žarke so po ceveh spustili že v soboto, a so jih kmalu ustavili, saj so morali zamenjati nekaj filtrov na sistemih za ohlajanje superprevodnih magnetov. Včeraj so v trkalnik spustili žarek protonov energije 450 GeV, ki ga bodo v tem mesecu pospešili do 3,5 TeV. To je največja hitrost, do katere bodo delce pospeševali v prihodnjih dveh letih. Za tem bo LHC spet nekaj časa ugasnjen zaradi dodatnega vzdrževanja in šele nato bodo delce pospešili do deklariranega maksimuma naprave, tj. 7 TeV. Fiziki upajo, da bodo s trki delcev visokih energij ujeli silhueto Higgsovega bozona.