Slo-Tech - Pred natanko 100 leti je Albert Einstein spremenil svet. Pravzaprav ga je spreminjal postopoma skozi celotno svoje življenje in še po smrti, a če bi že morali definirati dan, je 25. 11. 1915 verjetno najboljša izbira. Tega dne je pri Pruski akademiji znanosti izšel Einsteinov prispevek, ki je dokončno utemeljil in na trdne matematične temelje postavil splošno teorijo relativnosti. Tega dne je dokončno umrla Newtonova gravitacijska teorija, mimogrede pa je Einstein strl še eno astronomsko zagonetko in ubil planet Vulkan.

Planet Merkur je človeštvu znan od že več tisoč let, a je šele z razvojem teleskopov postal velika uganka. Astronomi in fiziki so radi preračunavali orbite...

Slashdot - Znanstveniki evropske vesoljske agencije ( ESA) so v laboratoriju izmerili gravitacijski ekvivalent magnetnega polja. Pod posebnimi pogoji je učinek veliko večji kot predvideva splošna teorija relativnosti, kar bi seveda lahko predstavljalo pomemben mejnik pri iskanju oz. oblikovanju kvantne teorije gravitacije.

V eksperimentu so znanstveniki uporabili kolobar superprevodne snovi, katerega so rotirali do 6500 obratov na minuto. Vrteči se superprevodniki ustvarjajo šibko magnetno polje, t.i. Londonov moment. V pričujočem eksperimentu pa so raziskovalci preverjali domnevo, ki pojasnjuje razliko med izmerjeno maso Cooperjevih parov (nosilci električnega toka v superprevodnikih) in njihovo predvideno maso na...

Scientific American - Medtem, ko čakamo na prve meritve Gravity Probe B, ki bo z meritvami skušala eksperimentalno podpreti ali ovreči Einsteinovo splošno teorijo relativnost, se je konačalo enajstletno merjenje premikov orbit satelitov LAGEOS in LAGEOS 2. Pri osemdeset miljonov metrov dolgem obhodu ti znašajo dva metra na leto. Pojav je posledica ovijanja prostor-časa (za potrebe miselnega poskusa si lahko prostor-čas predstavljate kot zelo viskozno tekočino, v kateri se nekaj vrti, naprimer lonec medu po katerem packate z žlico in opazujete, kaj se dogaja v okolici vrtečega telesa), ki ga povzroči masivno vrteče se telo, v tem primeru Zemlja. Tu resda neznaten pojav z večanjem hitrosti in predvsem mase telesa pridobiva na vplivu in postane zelo pomemben, ko recimo opisujemo vesolje v okolici črnih lukenj.
Rezultati, sicer podani z 10-odstotno relativno napako, se do odstotka natančno ujemajo z izračuni, za nadaljnje potrditve, pa moramo počakati do leta 2006 na Gravity Probe B.

Razprava na forumu