Slo-Tech - Ko smo že pri stvareh, ki bi jih naša policija imela v zakonu: prihodnji teden bo leto dni, odkar je naše Ustavno sodišče razveljavilo določbe ZEKom-1 o obvezni hrambi prometnih podatkov in operaterjem ukazalo takojšnji izbris retencijskih baz. Vse od takrat si je policija želi nazaj. Dobri trije meseci hrambe podatkov o vseh klicih (tako dolgo jih operaterji sami držijo zavoljo izdaje in reklamiranja računov) ji očitno ne zadostujejo. Letošnji program dela Ministrstva za pravosodje (stran 11) tako predvideva uzakonitev "ustavno-skladne ureditve področja pridobivanja prometnih podatkov" v Zakon o kazenskem postopku, seveda ob boku "že ob prejšnji noveli predvidenih novih prikritih preiskovalnih ukrepov".

Jesen bo torej še pestra. Bo pa naša vlada tokrat najbrž že morala računati s tem, da bo stroške ponovne vzpostavitve retencijskih baz ter tudi stroške servisiranja vsakokratnih zahtevkov za vpogled tokrat treba plačati. Taka je norma v tujini, in večina naših operaterjev že je -...

BBC - Aprila letos je peterica ameriških internetnih gigantov - Google, Microsoft, Facebook, Yahoo! in Twitter (na sliki) - britanski notranji ministrici Theresi May (njihov Vinko Virant, na drugi sliki) poslala skupno pismo. V njem so zapisali, da ne želijo sodelovati v napovedanem vladnem programu nadzora interneta, ker bi bilo to "tehnično težko izvedljivo" in "zelo drago" obenem, ker "tega ne počne nobena demokratična država", vsekakor pa bi bil to "slab zgled za ostali svet". Pismo je posebej pomenljivo, ker je Edward Snowden dva meseca kasneje razkril, da omenjena podjetja (sans Twitter) vse vse to pravzaprav že počno.

O britanskih težnjah smo že pisali ravno lani tega časa. Vlada je takrat razgrnila nov...

Informacijski pooblaščenec - Maja letos nam je Evropska komisija zagrozila z kaznijo 13.000 evrov plus drobiž dnevno (!), če ne pohitimo z implementacijo ključne telekomunikacijske zakonodaje, ki prinaša dodatne pravice v dobro uporabnikov. Najbolj se mudi z novelo e-Privacy direktive (popularno ti. "cookie direktive"), ki ponudnike spletnih strani zavezuje, da od uporabnika pridobijo soglasje, še preden na njegov računalnik postavijo kakršnekoli ne-nujne HTTP piškotke -- takšne, ki niso potrebni za prijavo ali kaj podobnega. Na ta način se - recimo, glej režime ostalih držav - zagotovi, da bo uporabnik vnaprej seznanjen z vsakršnimi oglaševalskimi vključki, ki bo lahko potencialno zbirali podatke o njegovi spletni aktivnosti, posebej za potrebe profiliranja. Rok za...

Guardian - Britanska vlada je pred časom predlagala sprejetje posebnih preiskovalnih ukrepov, ki bi ponudnike dostopa do spleta ter operaterje mobilne in stacionarne telefonije zavezal, da v centralno vladno bazo podatkov posredujejo vse prometne podatke o tem, koga so britanski državljani klicali po telefonu, katere spletne strani so obiskali ter s kom so si dopisovali po elektronski pošti.

Stroški vzdrževanja takšne baze podatkov bodo visoki - po ocenah okrog 12 milijard funtov - sedaj pa se je britanska vlada še odločila, da bodo storitve prestrezanja in hrambe zbranih podatkov prepustili kar zasebnim podjetjem.

Ideja je že naletela na prve kritike, med katerimi je tudi Ken Macdonald, bivši vodja javnih tožilcev, ki je mnenja, da je takšna privatizacija nadzora na dolgi rok lahko zelo nevarna, saj bodo podatki slej ko prej pričeli uhajati oz. bo pričelo prihajati do zlorab.

Seveda pa govorimo o demokratični Britaniji in ne o komunistični Kitajski...

Slo-Tech - Tokrat vas na Pipin odprti termin izjemoma vabimo v SREDO 7. decembra ob 19.00, ko bo Andraž Sraka - sistemski inženir in skrbnik internet omrežja Sinfonika d.d predaval o (ne)zmožnosti tehnične izvedbe predlagane direktive o retenciji komunikacijskih podatkov.

23. novembra se je končala akcija zbiranja podpisov proti uvedbi obvezne hrambe prometnih podatkov o telefonskih in internetnih komunikacijah s predajo le teh predstavnikom Evropskega parlamenta. Kaj pomeni hramba prometnih podatkov? Kako bo ta prizadela nas uporabnike javnih internetnih in telekomunikacijskih omrežij in kako ponudnike le teh storitev.

Bo hramba prometnih podatkov res le preventiva v boju zoper terorizem in kriminal? Na predavanju bo predstavljena evropska direktiva iz tehničnega vidika in kako naj bi se le ta izvajala. Kakšne podatke bi naj hranili ponudniki internetnih in telekomunikacijskih storitev in kakšen izziv bi naj predstavljala hramba teh podatkov za daljše časovno obdobje, zakar se zavzemajo...