Slo-Tech - O prihajajoči generaciji mobilnih povezav in preizkušanju tehnologij beremo čedalje pogosteje, a v resnici si 5G vsak proizvajalec trenutno predstavlja po svoje, saj enotnega standarda še ni. Dobiti ga imamo novembra, ko bo Mednarodna telekomunikacijska zveza (ITU) po vsej verjetnosti potrdila osnutek tehničnih zahtev za IMT-2020, ki so ga predstavili ta teden. V njem so zapisane tehnične zahteve, ki jih morajo omrežja 5G izpolnjevati. Ko bodo tehnične zahteve znane, sledi dejanska praktična implementacija standarda.

Bazne postaje (posamezne celice) za 5G bodo morale podpirati skupno hitrost 20/10 Gb/s, ki se bo razdelila med vse povezane naprave. Na kvadratni kilometer bodo morale podpirati milijon povezanih naprav, kar ni tako veliko, kot se sliši. 5G namreč...

Slo-Tech - Nemško ministrstvo za promet in digitalno infrastrukturo je najavilo 2,7 milijarde evrov težak razvojni program, s katerim želijo do leta 2018 vsem Nemcem zagotoviti širokopasovni dostop do interneta vsaj s hitrostjo 50 megabitov na sekundo. Trenutno ima vsaj tako hitro povezavo že 68,7 odstotka nemških gospodinjstev, manjkajo pa področja, kjer je gradnja omrežij ekonomsko manj upravičena.

Na področju teh tako imenovanih belih lis, ki so jih operaterji zaradi ocenjene neekonomičnosti izpustili, bodo sedaj omrežja lahko postavili na dva načina. Po modelu lukenj v ekonomičnosti (Wirtschaftlichkeitslückenmodell) bo lokalna skupnost zakrpala luknjo v pokritosti, ki jo je pustilo telekomunikacijsko podjetje. Po drugem modelu...

Slo-Tech - Mednarodna zveza za telekomunikacije (ITU) je na kongresu v San Diegu potrdila preliminarno definicijo prihajajočega standarda 5G za mobilna omrežja naslednje generacije, medtem ko končno različico pričakujemo oktobra. Bistvena specifikacija je prenosna hitrost 20 Gb/s na nivoju omrežja, kar je dvajsetkrat več od 4G. To pomeni, da si lahko končni uporabniki obetajo hitrosti od 100 do 1000 Mb/s. 5G bo pripravljen na internet naprav, tako da naj bi na kvadratnem kilometru omogočal povezljivost milijona pametnih naprav s povprečno hitrostjo 100 Mb/s. Trenutno je pri nas teoretična omejitev 4G 150/50 Mb/s, v praksi pa so hitrosti glede na obremenitev omrežja sorazmerno nižje.

Delovna skupina za 5G pri ITU bo v letih 2016-2018...

Computerworld - Mobilna omrežja pete generacije (5G) so sicer še nekaj let oddaljena, saj niti 4G še ni razširjen po vsem svetu - tudi pri nas je pokritost bolj luknjičasta - a razvoj poteka že s polno paro. Ericsson že testira tehnologijo, ki obljublja hitrosti do 10 Gb/s in zelo nizke zakasnitve, so sporočili. Ob tem velja poudariti, da seveda Ericsson ni edini, ki se ukvarja s 5G. Delujoče prototipe imajo tudi na Japonskem, v finskih Nokii, Veliki Britaniji iv ZDA.

Na odprtem so že dosegli hitrosti 2 Gb/s, v svojem laboratoriju na Švedskem pa celo 5 Gb/s. Testiranje trenutno poteka s kombijem, ker je tehnologija še prevelika, da bi jo prenašali naokoli. Kombi se vozi po Stockholmu in preverja hitrost povezave.

Tako visoke hitrosti so dosegljive, ker uporabljajo MIMO...

Slo-Tech - Raziskovalni z Univerze v Surreyju so v laboratoriju dosegli hitrost brezžičnega prenosa podatkov 1 Tb/s na tehnologiji, ki bi lahko postala 5G. Čeprav nova generacija podatkovnega prenosa po mobilnih omrežjih še ni standardizirana, podjetja po celem svetu že preizkušajo nove možnosti. Samsung je na primer dosegel 5 Gb/s, Japonci pa še dvakrat več. Estonci kanijo do leta 2020 hitrost še podeseteriti.

Britanci so dosegli 1 Tb/s, a je treba takoj povedati, da gre za laboratorijski test, medtem ko sta Samsungov in japonski rezultat iz realnega sveta. V SUrreyju so podatke pošiljali na razdalji 100 metrov v delu spektra okrog 100 MHz, kaj več pa niso povedali. Dodali so še, da preizkuse izven laboratorijskega okolja pričakujemo v letih 2016-2017, prve...

ZDNet - Estonski mobilni operater EMT bo prihodnje leto postavil pilotsko mobilno omrežje 5G, ki v teoriji omogoča brezžični prenos podatkov s hitrostjo 100 Gb/s, v Estoniji pa naj bi dosegal realne hitrosti okrog 4,4 Gb/s. Konkurenca ne spi in prav tako obljublja 5G, čeprav nekaj let pozneje. Do konca desetletja pa naj bi bil 5G nekaj povsem običajnega.

Najbolj zanimivo je dejstvo, da 5G sploh še ni standardiziran, kar pa ne omejuje testov po celem svetu. Samsung je že uspel prenašati podatke s hitrostjo 7 Gb/s, nekaj podobnega pa uspeva tudi Japoncem. V Evropi so najnaprednejši Skandinavci in finska Nokia naj bi 5G testno zagnala že letos.

Tehnični direktor EMT-ja Tiit Tammiste pojasnjuje,...

SonyEricsson - Sicer naslednji standard mobilne telefonije (5G) še ni dorečen in standardiziran, a proizvajalci že preizkušajo različne načine, kako prek mobilnih omrežij prenesti še več podatkov še hitreje, kot gre to po današnjih. Japonski mobilni operater NTT DOCOMO je že najavil, da v mestu Yokosuka preizkušajo prenos podatkov po mobilnem omrežju s hitrostmi nad 10 gigabitov na sekundo.

V ta namen uporabljajo frekvenčni pas okrog 15 GHz. Tehnologijo je razvil Ericsson in naj bi delovala v več frekvenčnih pasovih. To je pomembno iz več razlogov. Prvi je zasedenost spektra, ki je v različnih državah po svetu različna; v Evropi je na primer precejšen del omenjenih frekvenc že dodeljen. Drugi razlog pa je pokritost, saj višje frekvence pomenijo sicer višjo hitrost prenosa podatkov, a hkrati nižji domet in slabšo pokritost. Zato...

Slo-Tech - Medtem ko se pri nas mobilno omrežje četrte generacije (4G LTE) šele dobro uveljavlja, Samsung že preizkuša njegovega naslednika. Tehnologijo, ki še nima uradnega imena niti podpore telesa za standardizacijo, so kakopak poimenovali 5G. Prvi testi so več kot vzpodbudni.

Da bi povečali hitrost prenosa podatkov, so uporabili spodnji del pasu K_a z valovi frekvence 28 GHz (valovna dolžina 10,7 mm). Znano je, da valovi visokih frekvenc omogočajo prenos večje količine podatkov, a imajo slabši doseg in odpornost na ovire. Samsung je uspel zagotoviti delovanje v omenjenem pasu v razdalji dveh kilometrov od bazne postaje (uporabili so 64 elementov v AAT - adaptive array transceiver), kar je sicer slabše manj od trenutnih omrežij, a...

BBC - Globalna industrija polprevodnikov je trenutno zgrajena "iz peska", saj podjetja izdelujejo mikročipe iz silicija, ki naj bi ga do leta 2020 prenehali uporabljati. Zato raziskovalci že iščejo materiale, s katerimi bi ga lahko zamenjali. Pred kratkim je uspelo skupini znanstvenikov z Univerze v Manchestru zgraditi najmanjši tranzistor na svetu, ki je debel enega in širok 10 atomov.


Miniaturno stikalo za vklop in izklop so naredili s pomočjo Grafena – materiala, ki sestavlja grafit. Dr....

New Scientist - Ne, jutri pa še ne - leta 2007 pa že mogoče. Tako napoveduje Robert Clark z univerze New South Wales v Sydneyu. Datum je presenetljiv saj je bila pred kratkim ta tehnologija za mnoge še krepko v povojih. Težava tehnologije je namreč ta, da so delci (atomi, elektroni, fotoni) izredno občutljivi na zunanje vplive. Clarku pa je očitno uspelo izdelati čip, ki kljubuje vsem tehnološkim oviram. Nekaj podobnega naj bi dosegli tudi naši severni sosedje Avstrijci na univerzi v Innsbrucku. Kvantni klik!