Slo-Tech - Astronomi so posneli eno najbolj ostrih slik razpadajočega kometa do sedaj. Slikali naj bi razpadajoči komet 332P/Ikeya-Murakami, dlje kot 108 milijonov kilometrov stran od Zemlje. Za posnetek slike so uporabili Hubblov vesoljski teleskop, s katerim operira NASA. David Jewitt, astrofizik na kalifornijski univerzi ter vodja raziskovalne ekipe je dejal, da so v seriji slik, ki so jih posneli v treh dneh, uspeli ujeti tudi sliko, na kateri se vidi 25 delcev sestavljenih iz ledu in prahu, ki naj bi se odmikali stran od kometa s podobno hitrostjo kot hodi odrasel človek.

Komet, ki naj bi bil star približno 4,5 milijarde let, bi se lahko sodeč po slikah vrtel tako hitro, da so delci odpadali iz njegove...

ESA - Evropska vesoljska agencija je objavila nove fotografije, ki jih je Rosetta posnela s kometa Čurjumov/Gerasimenko, v orbito okrog katerega se je utirila lani in na katerega je poslala pristat sondo Philae. Posnetki pričajo o nenavadnem svetu na dobre štiri kilometre dolgi poledeneli skali, ki kroži okrog Sonca.

Komet je zgrajen iz več plasti prahu in ledu, zaradi česar postaja ob poti mimo Sonca nestabilen. Njegovo površje pa je polno globokih globeli, katerih stene so posejane z nenavadnimi zrnatimi strukturami. Skozi komet, ki po obliki spominja na gumijasto račko, tečejo globoke in velike razpoke, ki dajejo slutiti, da bo komet nekega dne razpadel na dva dela, pri čemer mu bo pomagala Sončeva toplota. Glede na obliko znanstveniki sklepajo, da je mogoče komet nastal s spojitvijo dveh...

Science Magazine - V reviji Science so raziskovalci Evropske vesoljske agencije (ESA) objavili rezultate raziskav izotopskega razmerja v vodi, ki ga je Rosetta izmerila na kometu 67P/Čurjumov-Gerasimenko. Rezultati so pomembni, ker z njimi iščejo odgovor na vprašanje, ali so vodo na Zemljo prinesli kometi ali ne. Za zdaj se zdi čedalje verjetneje, da je niso.

Zemlja leži znotraj meje zmrzovanja, zaradi česar je ob kmalu po nastanku najverjetneje izgubila vso vodo in ostale spojine z nizkim vreliščem. Ker danes večino Zemljinega površja prekriva voda, se postavlja vprašanje, od kod neki se je vzela. Poleg teorije o kemični adsorpciji vode globoko v kamnine, kjer je preživela vročo mladost, je med znanstveniki najbolj sprejeta teorija o vesoljskih telesih,...

Slo-Tech - Zgodovinski dan za raziskovanje vesolja je uspel, saj je robot Philae pristal na kometu Čurjumov - Gerasimenko. Brez zapletov vendarle ni šlo in Evropska vesoljska agencija (ESA) nekaj časa sploh ni bila prepričana, da je Philae res pristal. Šlo je za zapleten in tvegan manever, ker je Philae trenutno pol svetlobne ure od...

Slo-Tech - Sonda Rosetta, ki je na poti dolgih deset let, bo jutri (v sredo) dosegla enega izmed vrhuncev. Po avgustovskem utirjenju v orbito okoli kometa Čurjumov - Gerasimenkov bo njen robot Philae jutri pristal na samem kometu, če bo šlo vse po načrtu. Celotno dogajanje lahko ves čas spremljate v neposrednem prenosu s komandnega centra Evropske vesoljske agencije, ki projekt vodi.

Predvideni urnik bo šel takole. Če bodo ponoči ugotovili, da je vse nared, se bo dopoldne ob 10.03 uri Philae ločil od Rosette in usmeril proti kometu, od katerega je oddaljen približno 30 kilometrov. Philae nima...

Slo-Tech - Začenja se najrazburljivejši del misije Rosetta, ki traja že deset let. Vesoljsko plovilo, ki se je odpravilo na dolgo pot med plinaste velikane v Osončju in vmes za skoraj tri leta načrtovano zaspalo, je v orbiti okrog kometa 67P/Čurjumov-Gerasimenko in se pripravlja na pristanek! Utirjenje v orbito proti Soncu hitečega kometa minuli mesec je bil velik podvig, pristanek robota Philae na kometu pa bo premieren in izjemen dosežek.

Evropska vesoljska agencija, ki vodi misijo in nadzoruje plovilo, je temeljito pregledala komet in našla mesto, kamor bo Philae poskusil pristati. To ni bila...

ESA - Sonda Evropske vesoljske agencija (ESA) je včeraj vstopila v orbito okrog kometa Čurjumov - Gerasimenko, kamor je potovala dolgih deset let. Sedaj bo štiri mesece krožila okrog kometa, potem pa bo pristala na njem.

ESA je sondo Rosetta v vesolje z izstrelišča Kourou v Francoski Gvajani poslala daljnega 2. marca 2004. Če se vam to ne zdi tako zelo oddaljeno, pomislite, da takrat sploh še ni bilo YouTuba ali Facebooka. Rosetta, ki sicer ni izključno evropske pameti, saj ima tudi tri ameriške instrumente (izmed 21), je v tem času prepotovala zavidljivo pot. Februarja 2007 je letela mimo Marsa in kasneje še mimo dveh manjših asteroidov (2867 Šteins in 21 Lutetia). Rosetta seveda ni potrebovala deset let ravnega poleta, da bi prispela do kometa. Znanstveniki so...