Slo-Tech - Prejemniki druge letošnje Nobelove nagrade, ki jo švedska Kraljeva akademija znanosti podeljuje za odkritja na področju fizike, so Pierre Agostini z Ohio State University, Ferenc Krausz z Univerze Ludwig-Maximilian v Münchnu in Anne L'Huillier z Univerze v Lundu. Nagrado bodo prejeli za eksperimentalne metode, ki ustvarjajo atosekundne pulze svetlobe za študij dinamike elektronov v materialih.

Letošnji nagrajenci so razvili metode, ki omogočajo ustvarjanje izredno kratkih pulzov svetlobe. Dolžina svetlobnega pulza je ključni parameter pri določitvi, kako hitre dogodke lahko z njim spremljamo. Na atomski ravni se dogodki odvijajo v femtosekundah, kar zadostuje za spremljanje gibanja atomov. Elektroni pa so približno dvatisočkrat lažji od protonov, zato so bistveno hitrejši. Če jih opazujemo s femtosekundnimi (10^-15 s) tehnikami, bomo videli le razmazano izpovprečeno sliko. Za spremljanje njihovega vedenja potrebujemo atosekundne (10^-18 s) tehnike. To so izjemno kratki časi: v eni sekundi je toliko atosekund, kot je v starosti vesolja sekund.

Ključno vprašanje je kako ustvariti tako kratke pulze. Nagrajenci so bili ugotovili, da si je možno pomagati z interferenco. Najkrajši smiselni svetlobni pulz je odvisen od valovne...

engadget - Britanski raziskovalci so pošteno nadgradili metodo zapisovanja podatkov v steklo, ki sedaj na plošček velikosti blu-rayja omogoča vnos 500 terabajtov v približno 60 dneh.

Naša informacijsko požrešna civilizacija proizvede vse več dragocenih digitaliziranih podatkov, ki terjajo trajno shranjevanje; to pa je svojevrsten izziv, saj imajo vsi uveljavljeni mediji razmeroma omejeno življenjsko dobo. V zadnjem desetletju se je kot medij prihodnosti za trajno shranjevanje izkristaliziralo kvarčno steklo, v katerega zapisujemo s femtosekundnim laserjem. Ta v tridimenzionalno strukturo stekla "vžiga" lamele (po domače, neke sorte zareze) z določeno kotno orientacijo in velikostjo, kar skupaj s položajem nosi zapisano informacijo. Teoretično gledano naj bi bilo takšno steklo obstojno milijarde let, obenem pa je odporno na visoke temperature, magnetizacijo, sevanje in praske. Na čelu napredka v tem segmentu je Microsoftov projekt Silica, kjer so pred dvema letoma demonstrirali zapisovanje...

Slo-Tech - Kraljeva švedska akademija znanosti je danes sporočila, da bodo letošnjo Nobelovo nagrado za fiziko prejeli Syukuro Manabe in Klaus Hasselmann (vsak četrtino) za fizikalno modeliranje podnebja, s čimer sta kvantificirala njegovo spremenljivost in zanesljivo napovedala globalno segrevanje, ter Giorgio Parisi za odkritje soodvisnosti neurejenosti in fluktuacij v fizikalnih sistemih od atomskega do planetarnega merila. Letošnja nagrada torej obeležuje pomemben prispevek k razumevanju kompleksnih fizikalnih sistemov, kamor seveda prištevamo tudi vreme.

Kompleksni fizikalni sistemi imajo več delov, ki medsebojno interagirajo, zaradi česar je njihova obravnava zapletena. Čeprav jih fiziki in matematiki proučujejo že stoletja, oviro predstavlja bodisi enormno število sestavnih delov bodisi odvisnost od naključij. V kaotičnih sistemih, kot je vreme, že majhne razlike v pogojih povzročijo ogromne razlike v končnem rezultatu. Značilen primer je podnebje in njegova v času lokalna pojavitev,...

Slo-Tech - Pred devetimi leti je Evropski uniji začela veljati prepoved prodaje navadnih žarnic z volframovo žarilno nitko, ki imajo nazivno moč več od 100 W. Sčasoma se je meja zniževala in danes skorajda ni mogoče več kupiti navadnih žarnic, razen za posebne namene. Ista usoda bi bila morala predlani doleteti tudi halogenske žarnice, a je Evropska komisija na predlog držav podaljšala njihovo uporabo za dve leti. Septembra letos, torej prihodnji teden, se halogenske žarnice poslavljajo.

Od 1. septembra 2018 bo v EU prepovedana prodaja novih halogenskih žarnic. Odprodale se bodo lahko stare zaloge, prav tako bodo iz prepovedi izvzete majhne žarnice za pečice, usmerjene halogenske žarnice (žarometi), zasilna razsvetljava in podobno. Za običajne potrošnike pa prepoved pomeni, da za domačo...

Nature - Raziskovalci so eksperimentalno pokazali, da je molibdenov sulfid (MoS₂) v obliki ene same plasti piezoelektričen. To pomeni, da deformacija materiala povzroči nastanek električne napetosti, ki jo lahko izkoristimo za opravljanje koristnega dela. Odkritje ima potencial zlasti za proizvodnjo pametnih električnih naprav, ki jih bomo nosili (wearable electronics) in jim bo treba nekako zagotavljati dovolj električne energije za delovanje, in za električne merilnike.

Piezoelektričnost ni nov pojav in tudi materiale, ki ga izkazujejo, že dolgo poznamo. Prav nasprotno, piezoelektrični efekt sta brata Paul-Jacques in Pierre Currie odkrila že leta 1880, do danes pa ga rutinsko uporabljamo v širokem spektru aplikacij - od elektronskih mikroskopov do pametnih telefonov. Zavoljo tega je tudi atomsko ozadje sorazmerno dobro preiskano.

Samo materiali s polarizirnimi domenami (npr....

Nobelove nagrade - Na sredini tedna razglasitev letošnjih prejemnikov Nobelovih nagrad smo izvedeli, kdo prejme Nobelovo nagrado za kemijo. Za razvoj fluorescenčne mikroskopije so nagrajeni Američan Eric Betzig, Nemec Stefan W. Hell in Američan William E. Moerner. S svojimi odkritji so omogočili razvoj nove veje optične mikroskopije, ki omogoča vpogled v strukture, ki so manjše od valovne dolžine vidne svetlobe.

Več kot sto let je v mikroskopiji veljala dogma, ki jo je leta 1873 postavil Ernst Abbe in ki pravi, da ni mogoče opazovati predmetov, ki so manjši od polovice valovne dolžine svetlobe. Za vidno svetlobo to pomeni, da je meja okrog 200 nanometrov. Mejo bi lahko pomaknili niže z uporabo svetlobe krajše valovne dolžine, a ima ta že višjo energijo in...

Nobelove nagrade - Švedska kraljeva akademija znanosti je razglasila prejemnike letošnje Nobelove nagrade za fiziko. Isamu Akasaki, Hiroshi Amano in Shuji Nakamuro prejmejo nagrado za odkritje učinkovitih modrih LED-diod, ki omogočajo svetle in varčne vire bele svetlobe.

Diode, ki oddajajo svetlobo, niso nov izum, a so šele v zadnjem desetletju spremenile način osvetljave prostorov in omogočile velikanske prihranke pri porabi energije. Že v 50. in 60. letih prejšnjega stoletja so odkrili, da lahko diode oddajajo vidno svetlobo. Prva patentirana dioda iz leta 1962 je oddajala infrardečo svetlobo, kmalu pa so izdelali diode, ki so svetile rdeče in zeleno. Zaradi nizke porabe energije je bil tudi omejen barvni spekter dovolj za nišne uporabe, medtem ko je bilo...

Metku.net - V današnjih časih, ko skoraj ni več računalnika brez pleksi stekla in modro neonko, so na Metku Mods pripravili eno izmed najbolj inovativnih modifikacij v zadnjem času. Vzeli so en uporček, 3 mm modro LED diodo in moški molex konektor, ter z malo spajkanja naredili zelo lepo modifikacijo - molex konektor je namreč obdala modra svetloba, ki je pri modificiranju postala že kar zvezda stalnica.

ExtremeMHz - LCD ekrančki so priljubljeni med modifikatorji, saj lahko prikažejo vse od temperature procesorja pa do glasbe, ki jo poslušamo v Winampu. Večina zaslončkov ima zeleno osvetlitev -- modra je res zelo redka. Tale predstavnik miniaturnih tekočih kristalov se priključi preko USB vtiča, osvetljujejo ga modre LED diode. Na žalost ima tudi slabost in sicer velikost, saj ima le 2 vrstici po 20 znakov. Poleg samega ekrana boste v kompletu dobili še CD z vso potrebno programsko opremo in pa seveda kabel, ki povezuje računalnik s prikazovalnikom.

ExtremeMHz - Na Extreme MHz so se spravili zamenjat tisto "grdo" rdečo led diodo na optični miški z edino pravo - modrobarvno diodo. Spisali so članek, ki predstavlja kratko, a zanimivo branje. Podviga so se lotili na Logitechovi miški, ki ima dve led diodi. Izvedeli boste vse nevarnosti tega "kirurškega posega", pa tudi vzroke, zakaj pravi modifikatorji prisegajo na modro. Klik!

Slashdot - Na Tweakers Australia so nam pripravili članek o naslednji generaciji mešalcev zraka. Skupinica predstavljenih obsega pet na oko kar všečnih zadevic, od Antec Blue LED ventilatorja z modro LED diodo do Enermax UC-12FAB z nastavljivo hitrostjo vrtenja. Klik!