Space - Petnajstega septembra bo v vesolje še zadnjič poletela raketa Delta II, kar je že sam po sebi omembe vreden dogodek. Delta II je namreč človeštvu služila vse od leta 1989, "tja gori" pa je ob kopici satelitov ponesla tudi roverja Opportunity in Spirit, pionirja robotskega raziskovanja planeta Mars.

Tokrat bo tovor predstavljal tehnološko dovršen satelit imenovan ICESat-2, katerega glavno orodje bo laser za spremljanje stanja ledenih površin na zemeljski obli. ICESat-2 bo nadomestil originalnega ICESata, ki je misijo začel leta 2003, končal pa jo je pred osmimi leti. Vmes je Nasa debelino ledenih plasti spremljala s pomočjo operacije IceBridge, ki so jo nad posebej zanimivimi predeli našega planeta, kot je denimo Grenlandija, izvajala posebej zato opremljena...

Science Magazine - Raziskovalci si še vedno belijo glavo z vprašanjem, kako to da je na Zemlji toliko vode oziroma od kod se je vzela. V meglici, iz katere so se oblikovali Sonce in planeti Osončja, je bilo vode sicer veliko, a Zemlja leži znotraj meje zmrzovanja. Pričakovali bi, da bo v zgodnjem stadiju nastajanja planeta Sonce vso vodno paro odpihnilo in Zemlja bi morala biti suha, pa ni. To pojasnjujeta dve teoriji - bodisi je Zemlja nekako obdržala prvotno vodo bodisi so kasneje suh planet namočili asteroidi ali kometi, ki so nanj zanesli vodo. Bistveno vprašanje pa je, katera izmed njiju je pravilna. Nove raziskave vprašanje spet zapletajo.

V prid prvi teoriji govorijo odkriti veliki podzemeljski rezervoarji vode. Raziskave so pokazale, da bi se voda v nekatere kamnine...

Nature - Kitajski in ameriški raziskovalci v novi številki Nature Geoscience poročajo o odkritju, ki utegne zahtevati popravke v učbenikih geografije in geologije. Uveljavljeno strukturo Zemlje, ki jo tvorijo skorja, plašč, tekoče zunanje jedro in trdno notranje jedro, utegnemo kmalu razširiti z novo plastjo v notranjem jedru. Rezultati gibanja potresnih valov kažejo, da ima notranje jedro v resnici dva sestavna dela z različno strukturo, med katerima je jasna ločnica.

Dostop imamo le do skorje, ki je na kontinentih debela 30-50 kilometrov, pod oceani pa manj kot 10 kilometrov; še najdlje so prevrtali Rusi, pa vseeno niso prišli niti blizu...

Science Magazine - V reviji Science so raziskovalci Evropske vesoljske agencije (ESA) objavili rezultate raziskav izotopskega razmerja v vodi, ki ga je Rosetta izmerila na kometu 67P/Čurjumov-Gerasimenko. Rezultati so pomembni, ker z njimi iščejo odgovor na vprašanje, ali so vodo na Zemljo prinesli kometi ali ne. Za zdaj se zdi čedalje verjetneje, da je niso.

Zemlja leži znotraj meje zmrzovanja, zaradi česar je ob kmalu po nastanku najverjetneje izgubila vso vodo in ostale spojine z nizkim vreliščem. Ker danes večino Zemljinega površja prekriva voda, se postavlja vprašanje, od kod neki se je vzela. Poleg teorije o kemični adsorpciji vode globoko v kamnine, kjer je preživela vročo mladost, je med znanstveniki najbolj sprejeta teorija o vesoljskih telesih,...

Slo-Tech - Danes ponoči so iz vesoljskega centra Tanegašima na Japonskem z nekajdnevno zamudo izstrelili plovilo Hayabusa 2, ki bo v okviru nemško-japonske misije doseglo asteroid in nanj poslalo sondo.

Izstrelitev je bila načrtovana za nedeljo, a so jo zaradi slabega vremena izvedli šele danes ob 5.22 uri po slovenskem času. Misija bo vrhunec dosegla julija 2018, ko bo plovilo doseglo dober kilometer velik asteroid 1999 JU3, nato pa bo tam ostalo do decembra 2019. Pred tem bo Hayabusa 2 kar trikrat obkrožil Sonce in decembra prihodnje leto tudi letel mimo Zemlje. Misija se bo zaključila decembra 2020, med povratkom na Zemljo pa bo šel še enkrat okrog Sonca. Hayabusa 2 se ne bo vrnil, ampak se bo Zemlji le...

Nature - Nad marčevsko objavo rezultatov meritev sevanja mikrovalovnega ozadja v vesolju, ki naj bi dokazovali gravitacijske valove in s tem implicitno potrjevali teorijo inflacije, se zgrinjajo oblaki prahu. Dobesedno, saj novi rezultati kažejo, da je projekt BICEP2 v resnici meril delce medzvezdnega prahu in ne gravitacijskih valov, kar bi lahko lepo teorijo sesulo v - prah.

O težavah so v Nature pisali že maja. BICEP2 je meril polarizacijo fotonov v mikrovalovnem sevanju ozadja, in sicer razmerje med vrtinčasto B-polarizacijo in E-polarizacijo. Iz meritev so zaključili, da se je v zgodnji fazi vesolja le-to res hitro povečevalo (inflacija) in da je to povzročilo gravitacijske valove, ki so vir B-polariziranega...

Slo-Tech - V zadnji številki revije Science ameriški znanstveniki dokazujejo, da približno 400-700 kilometrov pod površjem Zemlje ležijo ogromni rezervoarji vode, ki so večji od količine vse površinske vode. Če se bodo njihove navedbe potrdile, bo to predstavljajo nekoliko prepričljivejši odgovor na vprašanje Od kod je voda. Ta je namreč še vedno zavit v tančico skrivnosti.

Kljub njeni prisotnosti v vseh porah življenja in Zemljinega površja še danes ni jasno, od neki se je voda vzela. Molekularno gledano je njena provenienca znana. Vodik je nastal kmalu po velikem poku, ko se je vesolje toliko ohladilo, da so se protoni in elektroni povezali v vodikove atome. Tu in tam je kakšen proton ujel še nevtron, da je nastal devterij, ki namesto vodika tvori težko vodo. Kisik je moral počakati na zvezde, ki so s fuzijo...

Slo-Tech - Po poldrugem mesecu neuspešnega poizkušanja vzpostavitve komunikacije z vesoljsko sondo Deep Impact je NASA obupala in misijo uradno zaključila. Kljub temu to ni razlog za razočaranje, saj je misija trajala več kot osem let in v tem času dosegla vse svoje cilje.

Deep Impact je bil namenjen preiskovanju kometov. V vesolje so ga izstrelili januarja 2005, da bi preučil komet Tempel 1. Gre za precej star komet, kar zadeva naša opazovanja, saj ga je prvi opazil Wilhelm Tempel daljnega leta 1867. Njegov obhodni čas trenutno znaša 5,5 leta, a se je skozi zgodovino precej spreminjal, saj ga...

Slo-Tech - Danes sta na sporedu kar dva vesoljska dogodka, ki sta oziroma še bosta poskrbela za veliko dvignjenega prahu. Zjutraj je Rusijo zajel dež meteoritov, ki so povzročili precej gmotne škode in poškodovali nekaj ljudi. Nad Uralom je meteorit z ocenjeno maso 10 ton na višini 55 km večkrat eksplodiral, nakar je padel na Zemljo. Manjši delci so v atmosferi zgoreli, večji pa ne. Ti so dosegli Zemljo in padli na širšem območju pokrajine Čeljabinsk v Rusiji, kjer so razbijali šipe, poškodovali avtomobile in fasade ter povzročali motnje v telekomunikacijah. Poškodovanih je bilo precej ljudi, okoli 1000 jih je poiskalo zdravniško pomoč. Huje ranjeni sta dve osebi. Na spletu se je znašla kopica posnetkov, ki prikazujejo padec gorečih delcev...

NASA - Ameriška vesoljska agencija NASA je danes ob 16.02 uri po slovenskem času z izstrelišča Cape Canaveral na Floridi proti Marsu izstrelila Mars Science Laboratory, ki s seboj pelje roverja Curiosity. Na Marsu bo pristal prihodnje leto avgusta, nato pa bo vsaj eno Marsovsko leto (668 solov) vozil po površju in ga raziskoval. Misija bo stala 2,5 milijarde dolarjev, kar je manj kot znaša samo...

ScienceDaily - V zadnjih dneh astronavti odkrivajo različne spojine v vesolju, najsi bodo relativno blizu Zemlje ali povsem na drugem koncu. Ta teden so pomemben doprinos k poznavanju Lune dodali Indijci, saj njihova misija Chandrayaan 1 (v hindijščini to pomeni potovanje na Luno) na Mesecu našla vodo. In to ne malo, saj so odkrili več kot 40 malih kraterjev z lednimi depoziti. Skupno gre za več kot 600 milijonov kubičnih metrov vode v kraterjih s premerom do 15 kilometrov, ki ležijo v stalni senci....

Slashdot - Večina planetov, ki smo jih odkrili v Vesolju, so plinasti orjaki, ki nimajo trdne površine in so zgrajeni iz vodika, helija in vode v različnih agregatnih stanjih. Planeti, ki imajo trdno površje, se imenujejo zemeljski ali skalnati planeti. Doslej smo poznali le štiri zemeljske planete, ki so bili vsi kar iz našega osončja: Merkur, Venero, Mars in seveda Zemljo. Nove meritve pa so pokazale, da je eksoplanet CoRoT-7b, ki kroži okrog zvezde COROT-7, prav tako skalnat, s čimer je postal peti odkriti zemeljski planet in prvi tovrsten zunaj našega osončja (odtod ime eksoplanet).

Pri iskanju eksoplanetov si znanstveniki pomagajo s kopico tehnik: Dopplerjevo spektroskopijo, astrometrijo, mikrolečenjem in opazovanjem

Preberi več »

214 komentarjev