Slo-Tech - CNBC se je na lastni koži naučil, da je pot v pekel tlakovana z dobrimi nameni, uporabniki pa, da so za svoja gesla odgovorni predvsem sami. V torek so namreč na CNBC objavili članek, ki je spodbujalo uporabo varnih gesel. Eksperiment je šel strahovito narobe.

Dobra gesla so takšna, ki si jih je enostavno zapomniti, težko uganiti, bodisi s surovo silo (torej so dovolj dolga) bodisi s poznavanjem vseh podrobnosti o uporabniki (torej s socialnim inženiringom). CNBC-jem članek se je osredotočal na prvi aspekt in je v ilustracijo uporabnikom omogočal vpis lastnega gesla, algoritem pa je potem izračunal, kako odporno je geslo na napad s surovo silo. Zraven je izrecno pisalo, da CNBC gesel nikjer ne shranjuje. Le kaj bi lahko šlo narobe, če na neko tretjo internetno stran (pa četudi...

BBC - Če berete besedilo zaradi dvoumnega naslova, kar takoj k dejstvom. Govorimo o geslih. Per Thorsheim je za svoje predavanje nabral skupaj nekaj informacij o geslih. O geslih, ki jih izbirajo uporabniki, vemo namreč že veliko. Nekaj podatkov dajo različne raziskave, veliko pa jih dobimo tudi iz analiz ukradenih gesel. Vdori v Adobe, LinkedIn in RockYou so le največji primeri, iz katerih so raziskovalci dobili ogromno podatkov.

Nekatere študije kažejo, da najboljša gesla izbirajo rdečelaske, najslabša gesla pa bradati, neurejeni moški. Ženske si raje izberejo daljša gesla, moški pa nekoliko krajša, a z več nealfanumeričnimi znaki. Sicer pa pri vseh študijah izstopa...

Google - Z naraščanjem števila spletnih strani, ki za uporabo polne funkcionalnosti zahtevajo prijavo z uporabniškim imenom in geslom, se uporabniki na internetu znajdejo pred problemom prevelikega števila gesel. To vodi v zapisovanje gesel na listke, uporabo enostavnih in ne varnih gesel ter recikliranje gesel, ko isto geslo uporabijo na več straneh. Ob hekerskih napadih na eno izmed strani so potem ogroženi še vsi profili na drugih straneh, ki so jih uporabniki tvorili z istim geslom.

Ena od rešitev je uporaba standarda OpenID, kjer si uporabnik ustvari identiteto pri centralnem ponudniku (OpenID provider) in jo potem uporabi za registracijo in prijavo v več različnih strani, brez da bi jim rabil...

Slashdot - Odlično nadaljevanje današnje novice o za več razredov večji ranljivosti gesel pri napadu z močnimi grafičnimi procesorji je analiza ukradenih gesel pri napadu na Sony. Ker so več kot milijon gesel hranili v tekstovni obliki, so gesla odprta na vpogled vsakomur, ki ukrade bazo podatkov. Analiza pokaže, da so nič hudega sluteči uporabniki izbirali šibka gesla.

Analizirali so dolžino gesel, uporabljene vrste znakov (male in velike črke, številke, ločila, posebne znake), slovarskost in unikatnost. Ugotovili so, da smo ljudje še vedno leni, kar se tiče pomnjenja gesel. Velika večina (93 odstotkov) je imela od šest do deset znakov, polovica gesel pa je bilo krajših od osem znakov. Prav tako ima polovica gesel le male črke, nekaj več pa jih ima še...

The Wall Street Journal - Vsakokrat, ko ukradejo kakšno veliko bazo podatkov, se prej ali slej na internetu pojavijo analize gesel. Katero geslo je najpogostejše, kakšne napake delajo uporabniki pri izboru gesel, koliko so ta predvidljiva in podobno, so klasični izsledki. Žalostno je, da ostajajo več ali manj enaki. In če bi pomislili, da so uporabniki Gawkerja nekolikanj tehnološko bolje osveščeni, bi se grdo zmotili. Njihova gesla so prav tako predvidljiva kot drugod.

The Wall Street Journal je objavil analizo 188.279 gesel, ki so jih uspeli dešifrirati in analizirati. Vodilno je še vedno geslo 123456, ki se pojavi več kot 3000-krat. Sledijo password, 12345678, lifehack, qwerty, abc123, 111111 in monkey. Nekaj izbranih gesel je tipičnih za stran, v tem primeru...

Slashdot - Podjetje BitDefender, znano tudi po istoimenskem protivirusnem programu, je izvedlo študijo o varnosti in raznolikosti gesel. Rezultati so žalostno pričakovani. Med več kot četrt milijona udeležencev raziskave jih je imelo več kot tri četrtine identično geslo za socialna omrežja (Facebook, Twitter, Orkut ...) in za elektronski predal.

Osebne podatke so zbrali z blogov, torrentskih datotek, spletnih orodij za sodelovanje in drugih virov, kjer trosimo osebne podatke ali pa jih je moč najti že zbrane. Od teh je bilo 43 odstotkov gesel objavljenih prek orodij za spletno sodelovanje, 21 odstotkov na blogih, 18 odstotkov na socialnih omrežjih in 10 odstotkov prek datotek torrent. Nadalje so odkrili, da je bilo od teh kompromitiranih uporabniških imen in gesel 87 odstotkov še vedno aktivnih. Žal v raziskavi ni podatkov, koliko gesel je identičnih tudi za elektronsko bančništvo, a predpostavimo lahko, da mnogo preveč.