Slo-Tech - Začenja se najrazburljivejši del misije Rosetta, ki traja že deset let. Vesoljsko plovilo, ki se je odpravilo na dolgo pot med plinaste velikane v Osončju in vmes za skoraj tri leta načrtovano zaspalo, je v orbiti okrog kometa 67P/Čurjumov-Gerasimenko in se pripravlja na pristanek! Utirjenje v orbito proti Soncu hitečega kometa minuli mesec je bil velik podvig, pristanek robota Philae na kometu pa bo premieren in izjemen dosežek.

Evropska vesoljska agencija, ki vodi misijo in nadzoruje plovilo, je temeljito pregledala komet in našla mesto, kamor bo Philae poskusil pristati. To ni bila...

ESA - Sonda Evropske vesoljske agencija (ESA) je včeraj vstopila v orbito okrog kometa Čurjumov - Gerasimenko, kamor je potovala dolgih deset let. Sedaj bo štiri mesece krožila okrog kometa, potem pa bo pristala na njem.

ESA je sondo Rosetta v vesolje z izstrelišča Kourou v Francoski Gvajani poslala daljnega 2. marca 2004. Če se vam to ne zdi tako zelo oddaljeno, pomislite, da takrat sploh še ni bilo YouTuba ali Facebooka. Rosetta, ki sicer ni izključno evropske pameti, saj ima tudi tri ameriške instrumente (izmed 21), je v tem času prepotovala zavidljivo pot. Februarja 2007 je letela mimo Marsa in kasneje še mimo dveh manjših asteroidov (2867 Šteins in 21 Lutetia). Rosetta seveda ni potrebovala deset let ravnega poleta, da bi prispela do kometa. Znanstveniki so...

ESA - Leta 2004 je Evropska vesoljska agencija v vesolje poslala robotsko vesoljsko plovilo Rosetta, ki je del misije z namenom orbitiranja in pristanka na kometu 67P/Churyumov–Gerasimenko. To je nasploh prva misija takšne vrste, saj je pri vseh dosedanjih šlo zgolj za prelete kometov.

Na skoraj desetletni poti k cilju, kometu premera 4 kilometre, je plovilo opravilo več preletov Zemlje, Marsa in dveh asteroidov. Sredi leta 2011 je bila Rosetta od sonca oddaljena skoraj 800 milijonov kilometrov, zaradi česar sončna svetloba ni več zagotavljala dovolj energije za...

Slo-Tech - Eden najteže pričakovanih kometov tega leta, komet ISON, bo v jutri (v četrtek) ob 19.25 uri po slovenskem času priletel v perihelij. V svoji najbližji točki se bo središču Sonca približal na 0,012 astronomske enote oziroma 1,86 milijona kilometrov (torej bo vsega 1,1 milijona kilometrov nad površjem Sonca; Zemlja je oddaljena 150 milijonov kilometrov od Sonca), kar ga uvršča med blizusončeve komete.

Komet sta lani odkrila Vitalij Nevski iz Belorusije in Artjom Novičonok iz Rusije, uradno pa je bil potrjen 24. septembra lani. Prihaja iz Oortovega oblaka. Ob odkritju je bil ISON še tako daleč, da je bil bistveno...

NASA - Kakor vsako leto vas opominjamo, da te dni vrhunec dosega vsakoletni meteorski dež perzeidov. Gre za meteorje, ki pripadajo znanemu roju, katerega starševsko telo je komet Swift-Tuttle. Ime so dobili, ker njihov radiant leži v ozvezdju Perzeja. Komet so prvikrat odkrili leta 1862, njegova obhodna doba pa je 133 let; videli so ga še leta 1992. Komet za seboj pušča starejši roj prašnih delcev, ki so stari v povprečju tisoč let, in mlajši, a svetilnejši pramen iz leta 1862. Čeprav je komet relativno mlad, pa so njegove potomce perzeide opazovali že vsaj 2000 let. V Evropi so jih zgodnji kristjani imenovali solze svetega Lovrenca, ker gre za najsvetlejši meteorski roj v letu in ker Lovrenc goduje 10. avgusta.

Zemlja vsako leto v drugi...

Slo-Tech - Danes ponoči bo svoj vrh dosegel meteorski dež Liridov, ki se vsako leto pojavijo med 16. in 27. aprilom, vrhunec pa dosegajo nekje na sredini. Svoje ime so dobili po ozvezdju Lira, kjer leži njihov radiant (s tem izrazom označujemo točko na nebo, od koder navidezno izhajajo meteorji). V resnici so meteorski roji seveda ostanki kometov in tako Liridi izvirajo od kometa Thatcher (C/1861 G1). Gre za enega izmed najdlje poznanih, saj prva poročila o opazovanju tega kometa z obhodnim časom okrog 400 let segajo v čas stare Kitajske. Liride so prvikrat dokumentirano opazovali leta 687 pr. n. št.

Pogoji za opazovanje bodo zelo dobri. Liridi bodo torej najbolj vidni, ko bo Lira nad obzorjem in Sonce pod obzorjem. Sonce zaide danes ob 19.57, jutri pa ob 19.59, za...

Slo-Tech - Obeta se nam nov nebesni dogodek. Komet McNaught C/2009 se namreč približuje Soncu in se mu bo najbolj približal v začetku julija. Že sedaj je komet viden pred sončnim vzhodom s pomočjo daljnogleda v ozvezdju Andromede, vendar astronomi pričakujejo, da se mu bo svetlost povečala, morda celo tako, da ga bomo lahko opazovali s prostim očesom. Na žalost pa bo lokacija kometa takrat dokaj neugodna, saj se bo navidezno zelo približal Soncu in bo zato njegovo opazovanje zaradi jutranje svetlobe moteno. Ampak, pustimo se presenetiti. Astronomi pričakujejo najbolj ugoden čas za opazovanje v zgodnjih jutranjih urah v drugi polovici junija, ko se bo komet nahajal v ozvezdju Auriga.



Več: APOD, Gary W. Kronk-s Cometography, Comet Chasing, JPL Small Body Database, Sky & Telescope

NASA - O kometu Lulin, ki se uradno imenuje C/2007 N3, smo sicer že poročali pred dobrim mesecem dni, ko smo povedali, da bo najbolje viden okrog 24. februarja. Da ne bi slučajno pozabili, vas na tem mestu še enkrat opominjamo nanj.

Komet sta pred dvema letoma odkrili ekipi astronomov iz Kitajske in s Tajvana, najbliže Zemlji pa bo prav nocoj, ko se nam bo približal na slabe pol astronomske enote, tako da ga bo mogoče videti tudi s prostim očesom (če bo seveda vreme zdržalo). NASA mu že nekaj časa intenzivno sledi tudi s satelitom Swift Gamma-ray Explorer, ki omogoča spremljanje kometa v UV in rentgenskem delu spektra, saj komet za seboj pušča velike količine plinov. Izračunali so, da komet vsako sekundo izgubi tri kubične metre vode, ki se zaradi sončnih žarkov hitro razbijejo na vodikove atome in hidroksi radikale; slednje detektira UV-del satelita, preden se daleč za kometom še ti razletijo na kisikove in vodikove atome. Pri tem razpadu s pomočjo sončnega vetra nastaja veliko...

Slo-Tech - 5. marca se je komet Pojmanski na svoji poti okoli Sonca nahajal najbližje Zemlji (nekaj preko 100 milijonov kilometrov). Trenutno ga je možno opazovati zjutraj pred sončnim vzhodom v ozvezdju kozoroga ( vodič). Svetlost dosega magnitudo 5, torej je komet viden tudi s prostim očesom. Njegov rep je trenutno navidezno dolg več, kot je velika luna, kar je preseglo vsa dosedanja pričakovanja.

Od 5. marca dalje pa se Zemlja oddaljuje od kometa in se bo le-ta manjšal, zato svetujem, da ga astronomski navdušenci opazujejo prvo jasno jutro (morda že jutri).

Komet so prvič fotografirali 29. decembra 2005, da pa gre za komet, pa je prvi ugotovil Grzegorz Pojmanski iz Astronomskega observatorija Varšavske Univerze dne 2....