Slo-Tech - V zadnjem času so aktualni varnostni pomisleki in vprašanja zasebnosti, ki jih sprožajo afere s prisluškovanjem, ki ga potrjeno izvajajo ZDA, Velika Britanija, Francija in Nemčija. Nekateri prestrezajo samo prometne podatke, drugi tudi vsebino komunikacije. A presenetljivo veliko podatkov o kontaktih se da izvleči že zgolj iz prometnih podatkov. Univerza MIT v Massachusettsu je zato razvila aplikacijo Immersion, ki vam to pokaže.

Na njihovem spletnem naslovu ob zagonu aplikacije potrdite, da dobi aplikacija dostop do vašega elektronskega predala pri Gmailu. Če ste izjemno paranoični, se boste ob tem sicer...

Los Angeles Times - Kot smo poročali pred tedni, jo je Google v zadevi Street View precej dobro odnesel; ameriška Zvezna komisija za trgovino (FTC) je namreč presodila, da z zbiranjem vsebine prenosa na nezaščitenih brezžičnih omrežjih v obdobju dveh let niso kršili ameriškega zakona. Prisodili so jim le 25 tisočakov kazni zaradi mečkanja tekom preiskave.

Komisija in Google sta predvčerajšnjim objavila še končno poročilo v zadevi. Kot je torej zdaj znano, je podjetje krivdo za incident zvalilo na enega od njihovih inženirjev (bržkone programerjev), ki naj bi deloval na lastno pest. Ni bil del Street View ekipe, ampak se ji je le začasno pridružil z enega od drugih oddelkov, specifično z namenom, da tekom...

ZDNet - Google je ob predstavitvi socialne storitve Google+ napovedal tudi spremembo Google Profiles, ki so jih predstavili aprila 2009. Takratna ideja je bila ustvariti centralni profil na Googlu, s katerim bi uporabniki lahko laže nadzorovali, katere podatke o njih pri iskanju izvrže Google. Profili so bili lahko javni, tako da so podatke v njih lahko videli vsi (maja je to izkoristil nizozemski študent in za pisanje svoje doktorske disertacije nabral več milijonov javno objavljenih elektronskih naslovov), ali pa zasebni.

Prav slednji so s predstavitvijo socialnega omrežja Google+ postali nepotrebni, saj njihovo funkcijo opravlja Google+ neprimerno bolje. Kdor se je včlanil vanj, je tako ali tako opazil,...

Slo-Tech - Kot poročajo na Spiegel.de, je obvezna hramba prometnih podatkov v Nemčiji padla. Tako je namreč danes odločilo nemško ustavno sodišče, ki je odločalo na podlagi pritožbe več kot 34.000 nemških državljanov, združenih v civilno iniciativo Delovna skupina o hrambi prometnih podatkov.

Prvi uspeh s pobudo je skupina pritožnikov dosegla že 27. februarja 2009, ko je nemško administrativno sodišče v Wiesbadnu ocenilo, da je ukrep obvezne hrambe prometnih podatkov, s katerim se shranjujejo prometni podatki o klicih in uporabi interneta za celotno populacijo - tudi povsem nedolžne posameznike - nesorazmeren in predstavlja kršitev pravice do zasebnosti, odločanje o zadevi pa je preneslo na ustavno sodišče sodišče.

To pa je danes presodilo, da obvezna hramba prometnih podatkov v trenutni implementaciji predstavlja kršitev nemške ustave; podatkov se zato ne sme več beležiti, že zabeležene podatke pa je potrebno izbrisati. Ustavno sodišče se sicer ni postavilo na stališče, da je potrebno...

Slo-Tech - Kot je 27. februarja 2009 ocenilo nemško administrativno sodišče v Wiesbadnu je ukrep obvezne hrambe prometnih podatkov, s katerim se shranjujejo prometni podatki o klicih in uporabi interneta za celotno populacijo - tudi povsem nedolžne posameznike - nesorazmeren.

Po mnenju sodišča (odločitev 6 K 1045/08.WI) obvezna hramba prometnih podatkov predstavlja kršitev pravice do zasebnosti, ta ukrep pa v demokratični družbi tudi ni nujen. Po mnenju sodišča ukrep ne spoštuje načela sorazmernosti v skladu z 8. členom Evropske konvencije o človekovih pravicah.

Odločitev omenjenega sodišča pa ne pomeni, da je ukrep obvezne hrambe prometnih podatkov v Nemčiji sedaj razveljavljen, pač pa le, da se je administrativno sodišče postavilo na stališče, da je tak ukrep nesorazmeren in odločanje o zadevi preneslo na višje sodišče, ki je pristojno za odločanje o ustavnosti obvezne hrambe prometnih podatkov. Je pa odločitev dober znak za pritožnike in njihovo argumentacijo glede spornosti obvezne...

Slo-Tech - Kot poroča Frankfurter Algemeine Zeitung, naj bi pri Nemškem Telekomu priznali, da so vohunili za nekaterimi svojimi zaposlenimi.

Podjetje je pregledovalo izpiske telefonskih klicev vodilnih managerjev in članov uprave z namenom odkriti kdo izmed njih je novinarjem posredoval zaupne podatke o podjetju. Pregledovali so tudi prometne podatke številnih novinarjev ter oseb, ki so komunicirali z njimi (tudi zasebnikov) ter podatke skušali povezati s prometnimi podatki zaposlenih v Deutschne Telekomu.

Očitno težav z izpiski telefonskih klicev nimajo samo na slovenskem Ministrstvu za zunanje zadeve (ministra Rupla in generalnega sekretarja MZZ je Informacijska pooblaščenka prejšnji teden zaradi kršitve Zakona o varstvu osebnih podatkov oglobila), ne dvomimo pa, da bo tudi nemška zgodba doživela ustrezen sodni epilog.