Slo-Tech - Pred natanko 50 leti, 19. aprila 1965, je Gordon Moore, vodja oddelka za raziskave in razvoj podjetja Fairchild Semiconductor ter soustanovitelj Intela, objavil članek Stlačiti več komponent na integrirana vezja. V članku je izpostavil dejstvo, da se je v predhodnem desetletju število tranzistorjev v čipih vsako leto podvojilo. Moore je smelo napovedal, da bo to držalo še naslednjih 10 let, kar bi v praksi pomenilo potisočerjenje zmogljivosti do leta 1975. Imel je bolj prav, kot si je lahko zamislil.

Resda je leta 1975 napoved nekoliko popravil in zapisal, da bo podvojitveni čas zaradi večjih zaradi naraščajočih stroškov znaša raje dve leti in ne eno, a...

X-Bit Labs - Fotolitografija je danes bistven korak v izdelavi polprevodniških čipov. Z ultravijolično svetlobo se skozi maske obseva silicijeve rezine, t.i. waferje, ki so prevlečeni z na UV svetlobo občutljivo plastjo. Med obsevanjem ta plast reagira le na osvetljenih mestih, ki ob jedkanju ostanejo nedotaknjena. Med izdelavo čipa se postopek ponovi večkrat, tja do petdesetkrat pri zahtevnejših čipih.

Težava je, da ima UV svetloba dokaj visoko valovno dolžino, vse do 400 nm. Danes je najbolj pogosta globoka UV svetloba, ki ima valovno dolžino manjšo od 300 nm in ki je v praksi že dosegla valovno dolžino 193 nm. A za vedno zahtevnejše proizvodne procese kmalu tudi to ne bo zadostovalo, pravzaprav pa so zavidanja vredni dosežki na področju optike, ki omogočajo izdelavo približno 4x manjših tranzistorjev od valovne dolžine uporabljene svetlobe.

Preboj na tem področju bo očitno omogočila jedrska fuzija, saj znanstveniki s pomočjo raziskav na področju jedrske fuzije predvidevajo, da bodo uspeli...

Ars Technica - Mooron zakon ... kaj je že to? Gordon Moore je bil soustanovitelj Intela, ki je daljnega leta 1965 zapisal nenapisan zakon, ki je kasneje dobil njegovo ime -- Moorov zakon. V njem je zapisal svoja predvidevanja glede rasti računalniške moči in povečevanja števila. Natančneje, število tranzistorjev na kvadratnem palcu se vsako leto podvoji, medtem ko se surova računska moč procesorjev podvoji vsakih 18 mesecev, je rekel. Še en pogled na ta zakon si lahko preberete na ARSTehnica. Klik!

First Monday - Ste se že kdaj vprašali o resnicah, ki so "znane in očitne vsem" ? Recimo , da vam kdaj kaj ni blo jasno. Vprašali ste prijatelja, ki je iz vas naredil butlja in iz rokava stresel "odgovor v prahu (dodati vodo)", ki vam je bil pravzaprav znan (kot tudi lokalnemu delu vesolja okrog vas) že prej, pa vendar vam stvari nekako "niso klapale" ...

Sam sem imel vedno tak občutek z Moorovim zakonom. Predvsem zato, ker je tako "ameriški". Nove stvari so super, tudi če tega ne čutite, le verjemite stricu prodajalcu. Stvari so 2x hitrejše na vsakih 18 mesecev zato, ker je to že precej časa nazaj rekel nekdo s priimkom Moore. Hmmm. Le da tip pravi, da tega NIKOLI ni rekel in da strici prodajalci uporabljajo merilne "metode", ki se jih ne bi sramovala niti iraška javna statistična služba. [>:D]

Kakorkoli, kar nekaj zdravega razmišljanja na to temo najdete na First Monday.

Vnunet - AMD, do pret kratkim (tri leta, kaj pa je to) Intelu skoraj nekompetenten izdelovalec procesorjev, je najavil nov postopek, s katerim so uspeli izdelati še manjše tranzistorje. Tako pričakujejo, da bo na procesorjih kaj kmalu žvrgolelo čez milijardo pretikal. Intel seveda ni ostal dolžan ter je potrdil, da že razvijajo strežniške procesorje s približno milijardo tranzistorjev. Za tehnikalije in kemikalije pa -- Klik!

Ace's Hardware - Na strani Ace's Hardware so objavili zanimiv prispevek, ki obravnava nekakšne frekvenčne krivulje AMD-jevih in Intelovih procesorjev. Te krivulje sestavljajo frekvence procesorjev, ki so jih izdali pri AMD-ju in Intelu, iz njih pa lahko razberemo, kako je potekal razvoj vedno hitrejših procesorjev. Zelo zanimiva je tudi primerjava z dvema krivuljama Moorovega zakona, ki trdi, da se frekvenca procesorjev podvoji na vsakih 18 mesecev. Ker je prišlo do odstopanj, je avtor prispevka v grafe uvrstil tudi krivuljo Moorovega "zakona", ki trdi, da se frekvenca procesorjev podvoji na vsakih 24 mesecev. Zanimiva hrana za možgane :).

Reuters - Kako se mu je že reklo? Zmija Brzič al nekaj takega... Kakorkoli. IBM je danes objavil vest o svojem novem -- obenem tudi najitrejšem -- komunikacijskem čipu na svetu. Skupek tranzistorjev, temelječ na silicij-germanijevi ploščici utripa pri 110 GHz ter nadaljuje IBMjevo tradicijo izdajanja novih rekorderjev na tem področju.

Vezje je namenjeno vdelavi v superzmogljive komunikacijske naprave, kot so recimo razni usmerjevalniki (predvsem Ciscovi) in pretikala ('switch'), ki so seveda povezani preko optičnih vodov, po njih pa prste steguje tudi vojska. Po besedah Franka Dzubeck-a, predsednika svetovalne skupine pri 'Communications Network Architects', je poglavitna prednost vezja ravno prisotnost dodatnega sloja germanija, saj na njem tranzistorji delajo bolje ter porabijo manj energije.

Konkurenca pak ne spi: Conexant Systems, majhno kalifornijsko podjetje, razvija (takisto na silicij-germanijevi osnovi) 200 GHz vezje.

Slo-Tech - Novico nam je poslal danes hiper-pridno-aktivni Žiga Dolhar.

No, verjetno bodo res - čez približno 15 let, kakor IBMjevi strokovnjaki napovedujejo prve izdelke. Karbonovi atomi, 100.000-krat manjši od človeškega lasu, bodo po besedah Velikega modrega nasledile silicij, ko s slednjim ne bo več moč izdelovati manjših tranzistorjev. V laboratoriju jim je že uspelo narediti prvo polje iz t.i. "nanotub" (boljšega prevoda žal ne poznam), ki je imitiralo vrata "NOT" ter, seveda, delovalo. Po besedah strokovnjakov so hitrejši, manjši, se manj grejejo ter porabijo manj energije (že slišim overclockarje tam zadaj... proizvajalci hladilnikov pa v jok :]) Pri IBMju pričakujejo da bodo z uporabo karbonovih molekul lahko sledili Moorovemu zakonu (zgolj za novince: ustanovitelj Intela, Gordon Moore, je petinšestdesetega napovedal, da se bo zmogljivost (pravzaprav število tranzistorjev) procesorjev podvojila na vsakih 18 mesecev), ki pa že nekaj časa ne velja več. Pričetek temeljitejšega...