Slo-Tech - Danes ponoči, če bo šlo vse po načrtu natanko ob 1.14 po slovenskem času, se bomo nekolikanj približali fikciji iz filmov. Vesoljsko plovilo DART bo trčilo z asteroidom Dimorphos, kar bo malce spremenilo njegovo orbito. NASA bo s tem preizkusila, kako v praksi deluje odvračanje asteroidov iz orbit, kar bi v neki nedoločni prihodnosti lahko pomagalo pri reševanju zagate, če bi kakšen čisto po filmsko letel proti Zemlji.

Vložki so namreč izjemni. Čeprav je Zemlja redno izpostavljena bombardiranju iz vesolja, škode ni, dokler so izstrelki dovolj majhni, da izgorevajo v atmosferi. Zaradi velikanskih hitrosti pa se položaj nepredstavljivo zaostri, če kaj trešči na površje. Že asteroid s premerom nekaj sto metrov bi zradiral kakšno mesto, večji padci pa bi ustvarili velikanske kraterje in vplivali na široko področje. Lahko bi se zgodila celo nuklearna zima, če bi v ozračje dvignil dovolj prahu, ki bi zastrl sonce. Trki velikanov so zelo redki, a so se že dogajali. Eden je bržkone ustvaril Luno, drugi je izbrisal dinozavre, tretji je zarisal 180 kilometrov velik krater v Mehiškem zalivu.

Zato bo današnja generalka nadvse pomembna. DART pomeni Double Asteroid Redirection Test in bo treščil v sistem dveh asteroidov. Dimorphos ima...

Slo-Tech - Pred štirimi leti je iz vesoljskega centra Tanegašima na dolgo pot krenilo plovilo Hayabusa 2, ki je sedaj prispelo čisto blizu svojega cilja. Gre za naslednika misije Hayabusa, ki jo je Japonska v vesolje poslala leta 2003 in se je sedem let pozneje vrnila s prvim in doslej edinim vzorcem asteroida. Japonci so edini, ki jim je uspelo pripeljati kose kakšnega asteroida na Zemljo. Evropska Rosetta namreč ne bo nikoli prispela domov.

Hayabusa 2 je podobna misija. Potuje do asteroida Ryugu, ki se mu je sedaj že dovolj približala, da smo dobili prve posnetke. Od Ryuguja je oddaljena še...

The New York Times - Medtem ko v Indiji vztrajajo, da je 6. februarja manjši padli meteorit terjal eno smrtno žrtev, strokovnjaki iz NASE dvomijo o njihovih trditvah. Spomnimo, da naj bi v začetku meseca na območje kampusa Bharathidasan Engineering College v Velloreju treščil manjši kamen iz vesolja, ki je ubil voznika avtobusa, ki se je ravno tedaj sprehajal po travniku, in ranil še tri druge ljudi. Verjetnost takšnega dogodka je silno majhna, zato dotlej nismo imeli nobenih dokumentiranih primerov, ko bi meteorit koga dejansko ubil, pa čeprav so pred tremi leti nad Rusijo leteli konkretno večji kosi. V zgodovini imamo sicer zabeležene poškodbe, ki so jih povzročili padci meteoritov, ne pa tudi smrtnih žrtev ljudi, medtem ko...

indianexpress.com - Manjši meteoriti pogosto padajo na Zemljo, a običajno večje škode ne povzročijo. Večji so v daljni preteklosti že povzročali tektonske spremembe, denimo formacijo Lune, izumrtje vrst in spremembo podnebja, a ti se dogodijo vsakih nekaj milijonov let. Nismo pa doslej imeli še nobenega dokumentiranega primera, da bi zaradi padca meteorita kdo umrl. Včeraj je v Indijo padel manjši meteorit, ki je terjal eno smrtno žrtev in je poškodoval še tri ljudi, kar je prva dokumentirana smrt zaradi padca vesoljskega predmeta.

Na Zemljo letno pade okrog 18.000-84.000 meteoritov, ki so težji od 10 gramov, če štejemo tiste, ki pridejo do površja in ne zgorijo že v atmosferi. To je odvisno od njihove mase in hitrosti, saj lahko na Zemljo letijo s hitrostmi...

Slo-Tech - Danes ponoči so iz vesoljskega centra Tanegašima na Japonskem z nekajdnevno zamudo izstrelili plovilo Hayabusa 2, ki bo v okviru nemško-japonske misije doseglo asteroid in nanj poslalo sondo.

Izstrelitev je bila načrtovana za nedeljo, a so jo zaradi slabega vremena izvedli šele danes ob 5.22 uri po slovenskem času. Misija bo vrhunec dosegla julija 2018, ko bo plovilo doseglo dober kilometer velik asteroid 1999 JU3, nato pa bo tam ostalo do decembra 2019. Pred tem bo Hayabusa 2 kar trikrat obkrožil Sonce in decembra prihodnje leto tudi letel mimo Zemlje. Misija se bo zaključila decembra 2020, med povratkom na Zemljo pa bo šel še enkrat okrog Sonca. Hayabusa 2 se ne bo vrnil, ampak se bo Zemlji le...

Slo-Tech - V zadnji številki revije Science ameriški znanstveniki dokazujejo, da približno 400-700 kilometrov pod površjem Zemlje ležijo ogromni rezervoarji vode, ki so večji od količine vse površinske vode. Če se bodo njihove navedbe potrdile, bo to predstavljajo nekoliko prepričljivejši odgovor na vprašanje Od kod je voda. Ta je namreč še vedno zavit v tančico skrivnosti.

Kljub njeni prisotnosti v vseh porah življenja in Zemljinega površja še danes ni jasno, od neki se je voda vzela. Molekularno gledano je njena provenienca znana. Vodik je nastal kmalu po velikem poku, ko se je vesolje toliko ohladilo, da so se protoni in elektroni povezali v vodikove atome. Tu in tam je kakšen proton ujel še nevtron, da je nastal devterij, ki namesto vodika tvori težko vodo. Kisik je moral počakati na zvezde, ki so s fuzijo...

Slo-Tech - Danes sta na sporedu kar dva vesoljska dogodka, ki sta oziroma še bosta poskrbela za veliko dvignjenega prahu. Zjutraj je Rusijo zajel dež meteoritov, ki so povzročili precej gmotne škode in poškodovali nekaj ljudi. Nad Uralom je meteorit z ocenjeno maso 10 ton na višini 55 km večkrat eksplodiral, nakar je padel na Zemljo. Manjši delci so v atmosferi zgoreli, večji pa ne. Ti so dosegli Zemljo in padli na širšem območju pokrajine Čeljabinsk v Rusiji, kjer so razbijali šipe, poškodovali avtomobile in fasade ter povzročali motnje v telekomunikacijah. Poškodovanih je bilo precej ljudi, okoli 1000 jih je poiskalo zdravniško pomoč. Huje ranjeni sta dve osebi. Na spletu se je znašla kopica posnetkov, ki prikazujejo padec gorečih delcev...

NASA - Danes v večernih urah ali ponoči po srednjeevropskem času bodo na Zemljo prileteli ostanki odsluženega satelita UARS (Upper Atmosphere Research Satellite), ki je v Zemljini atmosferi med leti 1991 in 2005 raziskoval ozonsko plast na Zemlji. Po letu 2005 je bil satelit odpisan in neaktiven, sedaj pa ga bodo treščili na Zemljo, da ne bo blodil po orbiti in predstavljal nevarnosti za ostale predmete.

Točen kraj padca še ni znan in do samega trka tudi ne bo, bo pa NASA sproti objavljala vedno boljše približke, kam bodo treščili ostanki šest ton težkega UARS-a, ki ne bodo zgoreli že na poti v atmosferi. Za zdaj je jasno le, da ne bodo padli nad Severno Ameriko. Za Evropo podatkov še ni. Razlogov za preplah ni, saj dnevno na Zemljo prileti...

Space - 8. decembra popoldne po našem času je z vesoljskega centra Kennedy v Floridi, ZDA na raketi Falcon 9 v zemeljsko orbito poletelo vesoljsko plovilo Dragon ameriškega podjetja SpaceX, brez človeške posadke. Nekaj ur kasneje je uspešno vstopilo nazaj v zemljino atmosfero in pristalo v Pacifiku, zahodno od obale Kalifornije. Za SpaceX je to drugi uspešni polet rakete Falcon 9 in prvi test...

Slashdot - Prejšnji petek je, za povprečnega Zemljana povsem neopazno, blizu mimo Zemlje švignil meteorit z imenom 2009 VA. Blizu to pot pomeni približno 14.000 km stran, kar je približno Zemljin premer oz. tridesetinka razdalje do Lune. Zanimivo je, da tega 7-metrskega asteroida do 15 ur pred preletom nihče ni opazil, so pa nato urno izračunali, da ni nevarnosti za zadetek. S tem obiskom se je asteroid uvrstil na tretje mesto zabeleženih najbližje mimoletečih vesoljskih teles: lani je TS26 Zemljo obvozil za 6150 km, leta 2004 pa je FU162 zgrešil za 6535 km. Povprečno sicer takšne obiskovalce dobimo...

več strani -

Kot poročajo New Scientist, je prejšnji vikend letel mimo Zemlje asteroid, ki se ji je izmed vseh opazovanih najbolj približal, saj je letel le 88.000 km mimo nas. Spomnimo, da geostacionarni sateliti krožijo na oddaljenosti približno 39.500 km. Asteroid so poimenovali 2003 SQ222, njegov obhodni čas okrog Sonca po zelo eliptični tirnici pa znaša 1,85 zemeljskega leta.

Novico so objavili tudi pri Washington Times, kjer pa so jo prekomerno napihnili, trdeč, da je šlo za vesoljsko telo srednje velikosti. V resnici je SQ222 eden izmed najmanjših zaznanih asteroidov, ki so potovali mimo Zemlje (in delno skozi njeno eksosfero). Izmerili so mu velikost 3 - 5 metrov, medtem ko je...

Ananova - Zadnjo pot vesoljske postaje Mir proti Zemlji si boste lahko ogledali v živo na Internetu. Prenašanje vesoljske postaje in njenega izgorevanja na poti v zemeljsko atmosfero si boste lahko ogledali na MirReentry.com spletni strani, predvidoma pa se bo Mir vrnil okrog 25. marca tega leta. Po pričakovanjih bo to največji nebesni pojav od leta 1908, ko je v Tunguski, Sibiriji, padel meteorit.