Nature - Dlje časa je znano, da se pri posameznikih, ki so izpostavljeni hudemu travmatskemu dogodku, lahko pojavi posttravmatska stresna motnja (PTSD). Gre za vrsto anksiozne motnje, ki se manifestira v vrsti psiholoških sprememb - še zlasti v čustveni otopelosti, razdražljivosti in podoživljanju travme. Njene simptome delimo na vrinjenost (odmaknjenost, nočne more, podoživljanje travme), izogibanje (odnosom, čustvom, odgovornosti, sorodnim situacijam) in hipervzbujenost (eksplozivni izbruhi, razdražljivost, občutljivost, panični napadi, motnje spanja). Kljub temu da je PTSD precej dobro raziskan, ni znano, zakaj se pri nekaterih posameznikih razvije, pri drugih pa ne, zakaj včasih nastopi takoj in izzveni (akutni tip), drugič traja dlje kot tri mesece...

Discovery News - Priznana ameriška vedenjska psihologinja na Univerzi Yale Laurie Santos trdi, "da je pregoreče in celo neutemeljeno izražanje nestrpnosti v mladosti škodljivo za nevronske povezave," in opozarja, da so skupaj z Univerzo Stanford v vzorčni populaciji v možganskih slikah odkrili ponavljajoč vzorec.
Stanfordski Gabrieli Laboratory je s Santosovo objavil longitudinalno študijo, v kateri so predstavili rezultate raziskav na 321 osebah iz različnih družbenih okolij in slojev. Osebe so spremljali od začetkov adolescence pa do skoraj 30 leta....

Slashdot - V izsledkih nove raziskave, ki so jo Britanci objavili včeraj, lahko preberemo, da se naši možgani zavoljo naraščajoče uporabe elektronskih pripomočkov poneumljajo. Tako so odkrili, da so petdesetletniki, ko so dobršen del svojega življenja preživeli brez elektronskih pomagal, bistveno sposobnejši in uspešnejši od tridesetletnikov.

Več kot tretjina Britancev iz slednje skupine ne pozna domače telefonske številke, medtem ko jih le 40 odstotkov pozna rojstne dneve družinskih članov. Med petdesetletniki jih na rojstne dni ne pozabi kar 87 odstotkov. Moški so se odrezali slabše, saj le dobra polovica ve, kdaj imajo obletnico poroke. Nevednih žensk je manj kot deset odstotkov. Klik!

Koliko telefonskih številk veste na pamet?

New Scientist Tech - Raziskovalci Univerze v Michiganu in Univerze v Austinu so raziskovali vpliv video iger na ameriške šoloobvezne otroke med tednom in vikendi. Prišli so do ugotovitve, da otroci namenijo manj časa za izdelavo domačih nalog in branje. Predvsem fantje namenijo zaradi iger manj časa branju, okoli 30 %, dekleta pa zaradi igranja iger namenijo manj časa izdelavi šolskih nalog, okoli 34 %.

Vendar raziskovalci ugotavljajo, da igranje iger ne vpliva na čas namenjen druženju s sovrstniki in svojimi starši. V Teksasu so ugotovili, da 36 % otrok igra igre, od tega predstavljajo fantje največji delež, kar 80 %. Povprečen šoloobvezen predstavnik moškega spola v Teksasu med tednom igra v povprečju 58 minut ter dobro uro in pol med vikendom. Šibkejši spol med tednom uživa v igranju iger 44 minut, med vikendom eno uro in štiri minute. Hope Cummings, raziskovalka na Univerzi v Michiganu, ugotavlja, da so igralci bolj učinkoviti pri pisanju domačih nalog, saj jih napišejo hitreje. Ena od ugotovitev...

BBC - Vprašanje, v kakšni meri nasilne igre vzpodbujajo nasilje, predvsem pri mladimi, je že nekaj časa snov raziskav sociologov in hvaležna tema za fanatične puriste določene države. Kljub temu jasnega odgovora še ni, smo mu pa verjetno vedno bližje.

Tokrat so tematiko obdelali pri BBC-ju, kjer so se posvetili predvsem vplivu nasilja na fiziologijo, ki uravnava delovanje človeka. Tako lahko podaljšano spremljanje nasilnih vsebin sicer spremeni izločanje stresnih mediatorjev, npr. glukokortikoidov, ki pa dolgoročno nimajo vpliva na dojemanje sveta.

Poleg tega so prišli do sklepa, da med nasilje v igrah in resničnem svetu manjka povezovalni element. To posredno potrujuje tudi dejstvo, da se na Japonskem, kjer je letno okoli 800 umorov, pojavlja bistveno več nasilnih iger kot v Združenih državah. Tam se samo New York "ponaša" z okoli 2500 umori letno. Še klik.

Do podobnih ugotovitev je prišel tudi Michael Moore. Bo statistika dala prav liberalnemu mišljenju?

Slashdot - Japonci so izvedli novo raziskavo na področju vpliva igric na mlade. Prišli so do zelo zanimivih sklepov. Igrice naj bi resnično povzročale nasilnost, ampak iz popolnoma drugačnih razlogov kot so mislili do sedaj. Prejšnje raziskave so bolj ali manj uspešno dokazovale, da mladi prenašajo nasilnost iz iger v resnično življenje. Nova odkritja pa pravijo drugače. V razvojni fazi mladega človeka (do 20 let), se zaradi igranja igric polenijo 'sprednji možgani'. Ta del možganov pa ima glavno vlogo v nadzorovanju vedenja, zato njegov nerazvoj povzroči nasilnost in antisocialno obnašanje.
Rezultati so precej zaskrbljujoči, saj ravno zdaj odrašča generacija mladih, ki je podvržena igricam bolj kot katerakoli prej. Tudi slo-techerji... :)

Independent Media Center - Več ali manj so računalniške igre obdelale že vse plati človeške preteklosti in prihodnosti od pamtiveka do star treka, ampak tole je pa vendarle novost. Podjetje Rockstar games bo za PlayStation izdalo igro z naslovom "State of emergency".
Igra se dogaja v bližnji prihodnosti, ko izkoriščevalski ATO (American Trade Organization) prevzame oblast in razglasi izredno stanje. Kot demonstrant na ulicah se morate z vsemi sredstvi boriti za zrušenje ATOja (parodija na World Trade Organization) - obešati plakate, povzročati nerede, tepsti se z policijo itd.
Igra je precej razburila resnične demonstrante iz Seattla in Quebeca, saj jih je bilo v resnici nasilnih le peščica, ostalih 40,000 pa je protestiralo mirno, a o njih nihče ni poročal. Prav tako so precej besni tudi tamkajšnji policaji, ki pravijo, da je igra ravno prava za vašega otroka, če želite, da postane "nasilni anarhist".
Starši se že dolgo pritožujejo, da igre povzročajo nasilnost, a zaenkrat jih je večina govorila o dokaj...