Nature - Raziskovalci iz IBM Researcha v Zürichu in tamkajšnje Tehniške univerze (ETH) poročajo o pomembnem dosežku na področju spintronike, ki ima pomembne posledice za razvoj novih vrst pomnilnika. Spintronika je relativno mlado tehniško področje, kjer poleg električnega naboj elektronov izkoriščamo tudi njihov spin, ki znaša 1/2, in pripadajoč magnetni moment. Tega je bilo doslej nemogoče zakleniti za dovolj dolgo obdobje, sedaj pa je znanstvenikom uspelo spinsko stanje sistema elektronov ohraniti za dobro nanosekundo.

Doslej so znali držati spine elektronov v usmerjenem stanju le nekaj deset pikosekund, kar je...

Physical Review Letters - Najbolj slaven material zadnjih let je grafen, za odkritje katerega je bila predlani podeljena celo Nobelova nagrada za fiziko. Grafen je material z najvišjo znano električno prevodnostjo, ki ima še cel kup drugih koristnih lastnosti (Kondov efekt, samohlajenje ...), zaradi česar pričakujemo njegovo uporabo kot nadomestek silicija v izdelavi grafenskih tranzistorjev, čipov in vezij ter procesorjev. Grafen sicer ima nekaj pomanjkljivosti; predvsem da ni klasičen polprevodnik. Grafen namreč nima vrzeli (prepovedanega pasu) med valenčnim in prevodnim energijskim pasom, zato je bilo nekoliko teže izdelati tranzistor iz njega, ne...

PhysOrg.com - Raziskava na državni univerzi Ohio je pokazala, da bodo računalniki nekoč sposobni reciklirati del svoje lastne odpadne energije.

Galij-magnezijev arzenid, kot se čudežni polprevodnik imenuje, ima zanimivo lastnost. Toploto zna pretvorit v kvantno mehansko stanje v polprevodnikih, imenovano tudi spin.

Če bodo projekt lahko razvili do te mere, da bo zrel za vsakdanjo rabo, se nam obeta prav zanimiv način recikliranja. Trenutno se znanstveniki ukvarjajo s projektom imenovanim spintronika.



Raziskovalci s celega sveta se trudijo razviti elektroniko, ki bi za branje in pisanje uporabljala spin elektronov. Tako imenovana spintronika je praktično tehnologija prihodnosti, saj naj bi bila sposobna na manj prostora zapisati več podatkov, sprocesirati podatke hitreje in porabiti manj energije.

Na univerzi v Ohiu se trudijo projekt spintronike povezati s projektom termo elektronike (napravami, ki pretvarjajo toploto v elektriko). Hibridna tenologija "termo-spintronika" bi tako toploto...

Slashdot - Ukrajinski raziskovalci z Inštituta za fiziko in tehnologijo v Harkovu so objavili, da so posneli doslej najbolj podrobne slike atomov. Z elektronskimi mikroskopi atome zasledujemo in bolj ali manj uspešno slikamo že nekaj desetletij, a doslej še nikoli nismo uspeli posneti orbital. Nove slike kažejo motno modro obarvano področje, ki ustreza kvantomehanskim predpostavkam o obliki orbital. Orbitale so matematične funkcije, ki opisujejo verjetnost nahajanja elektronov v prostoru, pri grafični ponazoritvi pa običajno osenčimo prostor, kjer je verjetnost nahajanja elektronov večja od 95 odstotkov.

Ukrajinci so tokrat uporabili elektronski mikroskop na poljsko emisijo (FEEM). V vakuumu so sestavili verigo desetih...

New Scientist - Od iznajdbe vrstičnega tunelskega mikroskopa pred dobrimi dvajsetimi leti lahko vidimo ali vsaj otipamo posamezne atome. Prve posnetke smo sicer dobili že v 70. letih s transmisijsko elektronsko mikroskopijo, nove metode pa te slike še izboljšujejo. Paradoksalno pa večjih struktur, kot so denimo molekule, doslej ni bilo moč videti s takšno ločljivostjo. Problem tiči v nestabilnosti molekul, ki ne zdržijo takšnih sil kot atomi in se prehitro razletijo ob bombardiranju z elektroni.

Problema so se uspešno lotili na IBM Zürich, kjer so si pomagali z modifikacijo tehnike AFM (mikroskop na atomsko...

Nature - V včerajšnji številki revije Nature je izšel članek v katerem avtorji trdijo, da jim je uspelo upravljati spin enega samega elektrona. Rezultati kažejo, da sedaj razpolagamo z vsemi elementi za izgradnjo kvantnih logičnih vrat, saj je poizkus pokazal, da je mogoče spin posameznega elektrona uporabiti kot kvantni bit v kvantnih računalnikih.

Sedaj mora samo še nekdo iz gradnikov sestaviti logična vrata ter tako dobljene gradnike sestaviti v vezje. Kvantni računalniki v naslednjih 15 letih?