»

Sedmerica obsojena, ker niso napovedali potresa

Posledice potresa

Posledice potresa

BBC - Italijansko okrajno sodišče je šest italijanskih znanstvenikov in enega javnega uradnika obsodilo na šest let zapora zaradi večkratnega uboja, ker so pred potresom leta 2009 sporočili, da ni verjetno, da bi se zgodil potres. Ko so se 6. aprila 2009 stresla tla z magnitudo 5,8 po Richterjevi lestvici, je umrlo 308 ljudi.

Zgodba je seveda nekoliko bolj zagonetna. Mesto L'Aquila, kjer je bil epicenter potresa, leži na znani geološki prelomnici, zato rahli potresi niso neobičajni. V mesecih pred potresom ga je streslo več manjših sunkov, zaradi česar je italijanska vlada sestavila odbor več seizmologov in vladnih uradnikov, da bi preučili možnost velikega potresa. Dober teden pred katastrofalnih potresom so izdali poročilo, v katerem so zapisali, da več rahlim...

73 komentarjev

Vsi pomalem goljufamo

The Wall Street Journal - Od drugih živali, tudi naših najbližjih opičjih sorodnikov, nas ločijo možgani. Velik del je enak ali vsaj podobno sestavljen, a ljudje imamo bistveno pridobitev, ki je ostali niso uspeli tako razviti. Govorimo seveda o prefrontalnem korteksu (predčelna skorja), ki ga najdemo tudi v nekaterih drugih višjih sesalcih, a je bistveno manj razvit kakor pri ljudeh. V evoluciji se je razvil nazadnje, a se je v primerjavi z ostalimi deli možganov nesorazmerno razširil. Zadolžen je za najvišje možganske funkcije, ki obsegajo načrtovanje, delovni spomin, motivacijo in tudi socialno vedenje, kot so empatija, zaviranje družbeno neprimernih impulzov, moralnost itd....

14 komentarjev

Stres povzroča skrčenje možganov

Nature - Dlje časa je znano, da se pri posameznikih, ki so izpostavljeni hudemu travmatskemu dogodku, lahko pojavi posttravmatska stresna motnja (PTSD). Gre za vrsto anksiozne motnje, ki se manifestira v vrsti psiholoških sprememb - še zlasti v čustveni otopelosti, razdražljivosti in podoživljanju travme. Njene simptome delimo na vrinjenost (odmaknjenost, nočne more, podoživljanje travme), izogibanje (odnosom, čustvom, odgovornosti, sorodnim situacijam) in hipervzbujenost (eksplozivni izbruhi, razdražljivost, občutljivost, panični napadi, motnje spanja). Kljub temu da je PTSD precej dobro raziskan, ni znano, zakaj se pri nekaterih posameznikih razvije, pri drugih pa ne, zakaj včasih nastopi takoj in izzveni (akutni tip), drugič traja dlje kot tri mesece...

9 komentarjev

Viralna kampanja

CBS News - Izraelska zveza za pomoč bolnikom z Alzheimerjevo boleznijo je za celoten minuli teden pripravila domiselno kampanjo za širjenje ozaveščenosti o tej resni in še neozdravljivi bolezni. Povezali so se z lokalnim kino kompleksom in nič hudega slutečim obiskovalcem namesto enega filma pokazali drugega, s povsem drugačno zgodbo. Obiskovalce je to močno zmedlo in vznemirilo - ni jim bilo jasno, kaj se dogaja; nekateri so vstali v jezi, drugi so se spogledovali, nekdo v zadnji vrsti je začel mahati projekcionistu, češ kaj pa dela.

Minuto kasneje se je slika zamenjala z oglasom Zveze in gledalcem povedala, za kaj gre; ter da se z občutki, ki so jih pravkar doživeli - nervoznost, zmedo, dezorientiranost, jezo glede tega - vsakodnevno sooča že...

22 komentarjev

IQ se z odraščanjem v adolescenci precej spreminja

PhysOrg.com - V psihologiji in pedagogiki je trenutno znanstveni konsenz, da se inteligenčni kvocient (IQ) posameznika v njegovem življenju ne spreminja bistveno. Mentalne sposobnosti s starostjo seveda najprej rastejo in po vrhuncu v zgodnji odraslosti upadajo, a relativno v primerjavi s celotno populacijo naj bi bile posameznikove sposobnosti konstantne. Ne da bi se tega posebej zavedali, na tem temelji tudi celoten slovenski šolski sistem - testiranje sposobnosti po končani osnovni šoli je glavna vstopnica za pridobitev Zoisove štipendije (kasneje jo je pridobiti...

124 komentarjev

Znanstveno potrjeno: branje koristi

Slo-Tech - Evropski znanstveniki s francoskega INSERM-a (Institut National de la Santé et de la Recherche Medicale) so skupaj s kolegi iz Belgije, Brazilije in Portugalske dokazali, v kar smo verjeli že od malih nog - da branje koristi možganom - in rezultate objavili v reviji Science. S funkcionalno magnetno resonanco (fMRI) so študirali možgane 63 posameznikov, ki so bili različne stopnje pismenosti. Izmed njih je bilo 10 nepismenih, 22 se jih je brati naučilo šele v zrelih letih, 31 pa se jih je brati naučilo kot otroci. Zanimalo jih je, kako pismenost vpliva na sposobnosti možganov.

Ugotovili so, da so se možgani pri obeh pismenih skupinah ob predstavitvi zapisanih besed...

Preberi več »

16 komentarjev

Nestrpnost naj bi bila posledica sprememb v možganih

Discovery News - Priznana ameriška vedenjska psihologinja na Univerzi Yale Laurie Santos trdi, "da je pregoreče in celo neutemeljeno izražanje nestrpnosti v mladosti škodljivo za nevronske povezave," in opozarja, da so skupaj z Univerzo Stanford v vzorčni populaciji v možganskih slikah odkrili ponavljajoč vzorec.
Stanfordski Gabrieli Laboratory je s Santosovo objavil longitudinalno študijo, v kateri so predstavili rezultate raziskav na 321 osebah iz različnih družbenih okolij in slojev. Osebe so spremljali od začetkov adolescence pa do skoraj 30 leta....

Preberi več »

13 komentarjev

Igrice preprečujejo razvoj možganov

Slashdot - Japonci so izvedli novo raziskavo na področju vpliva igric na mlade. Prišli so do zelo zanimivih sklepov. Igrice naj bi resnično povzročale nasilnost, ampak iz popolnoma drugačnih razlogov kot so mislili do sedaj. Prejšnje raziskave so bolj ali manj uspešno dokazovale, da mladi prenašajo nasilnost iz iger v resnično življenje. Nova odkritja pa pravijo drugače. V razvojni fazi mladega človeka (do 20 let), se zaradi igranja igric polenijo 'sprednji možgani'. Ta del možganov pa ima glavno vlogo v nadzorovanju vedenja, zato njegov nerazvoj povzroči nasilnost in antisocialno obnašanje.
Rezultati so precej zaskrbljujoči, saj ravno zdaj odrašča generacija mladih, ki je podvržena igricam bolj kot katerakoli prej. Tudi slo-techerji... :)

12 komentarjev