ECJ - Sodišče Evropske unije (ECJ) je danes odločilo, da lahko sodišča v EU Facebooku in drugim ponudnikom sorodnih platform odredijo globalni izbris uporabniških komentarjev, če so ti prepoznani kot nezakoniti. ECJ je odločalo v zvezi s primerom nekdanje poslanke Zelenih Avstrijskega spodnjega doma Eve Glawischnig-Piesczek, ki je Facebook tožila pred avstrijskim sodiščem in zahtevala izbris komentarja, ki je bil po njenem mnenju žaljiv za njen ugled. Objava, pod katero se je komentar nahajal, je bila vidna vsem uporabnikom Facebooka.

ECJ v obrazložitvi, v kateri interpretira določbe Direktive o elektronskem poslovanju, pravi, da: "Pravo EU ne varuje ponudnika, kot je Facebook pred zahtevo pa umiku identičnih, v določenih primerih pa tudi samo podobnih komentarjev, če so ti bili poprej spoznani za nezakonite. Še več, pravo EU tudi ne izključuje, da taka zahteva, skladno z določbami mednarodnega prava, učinkuje po vsem svetu."

Skratka, odločba še pravi, da mora biti sporni material...

ECJ - Sodišče Evropske unije (ECJ) je razsodilo, da pravica do zasebnosti družine ne more ščititi kršiteljev avtorskih pravic pred odgovornostjo. Tako gledišče bi namreč po mnenju sodnikov škodovalo temeljnim pravicam lastnikov avtorskih pravic.

Sodba izhaja iz dobrih osem let starega primera, ko je Nemec Michael Strotzer na P2P omrežju delil neko zvočno knjigo. Lastnik avtorskih pravic, nemško podjetje Bastei Lübbe AG je zato zoper njega vložilo tožbo in od njega zahtevalo plačilo odškodnine. A Strotzer se je na sodišču zagovarjal, da njegovo domače omrežje, ki je bilo sicer zavarovano, uporabljajo tudi drugi družinski člani, ki živijo v istem gospodinjstvu. Pri tem pa sodišču ni bil...

Slo-Tech - Slovenski Tržni inšpektorat (TIRS) se je odločil, da ne bo preganjal približno 2.000 gostinskih lokalov, katerih naslove prejmejo od SAZASA na letni osnovi. SAZAS je slovensko združenje avtorjev in skladateljev, ki v skladu z veljavnim zakonom o avtorski in sorodnih pravicah ter dolgoletnim dovoljenjem Urada za intelektualno lastnino izvaja kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic na avtorskih delih s področja glasbe, v imenu slovenskih in tujih avtorjev. Že nekaj let zbirajo sezname gostinskih lokalov, frizerskih salonov in podobnih javnih krajev, ki v svojih prostorih preko prižganega tv ali radijskega sprejemnika z obiskovalci izmenjujejo avtorsko zaščitene vsebine (temu se pravi sekundarno radiodifuzno oddajanje),...

Slashdot - Kot vemo, traja avtorska pravica za časa življenja avtorja in še 70 let po njegovi smrti, vendar običajno to ni edina pravica, na katero je treba paziti. V glasbi denimo je zelo običajno, da tako vokale kot glasbo izvedejo ločene osebe, tako v resni (orkestralni) kot v popularni glasbi. Bieberjev megahit Baby so denimo "skupaj" z njim spisali še štirje drugi profesionalni pisci, da ne omenjamo ostalih članov produkcijske ekipe. Vse te osebe - soavtorji, izvajalci oz. proizvajalci fonogramov (slednji si dandanes...

Slo-Tech - Še ena zanimiva iz luksemburških sodnih dvoran: Sodišče Evropske Unije je pred malo več kot mesecem dni odločal v sporu med italijanskim združenjem izvajalcev in založnikov in zasebnim zobozdravnikom, glede vprašanja, ali mora slednji zaradi predvajanja glasbe v svoji ordinaciji plačati nadomestilo. Rekli so, da ne, ker se nadomestilo za javno priobčitev glasbe plačuje zgolj in le, ko se glasba dejansko priobči javnosti in to v pridobitni namen.

Zadeva je odraz širših svetovnih trendov prekomernega licenciranja glasbe, ter (zlo)rabe pravnega sistema v ta namen. Zgodila se je v sosednji Italiji, kjer je lokalno združenje proizvajalcev fonogramov (Società Consortile Fonografici) stopilo v stik z italijansko zbornico...

Techdirt - Včasih se zdi, da bo avtorska pravica na Mikiju miški trajala dobesedno v nedogled, čeprav je nastala novembra 1928 in je njen avtor, veliki ilustrator Walter Elias "Walt" Disney umrl že leta 1966. To je po svoje res, ker ima Disney na Mikiju tudi blagovno znamko, ki jo je mogoče neomejeno podaljševati, ampak tudi sama avtorska pravica ni od muh. Po zadnji noveli leta 1998, nekoliko cinično poimenovani kar Zakon za zaščito Mikija Miške, se je namreč že (četrtič) podaljšala, tokrat do leta 2023, in se po vsej verjetnosti še bo. Stara dela so dobila 95 let zaščite od prve objave, nova pa za ves čas avtorjevega življenja + 70 let po njegovi smrti. Podobno ureditev je kmalu uveljavila tudi Unija - smrt + 50 let po Bernski konvenciji l. 93 in smrt + 70 let od leta...

Slo-Tech - Društvo Združenje skladateljev in avtorjev za zaščito avtorske pravice Slovenije, v javnosti bolj znano pod kratico in palindromom SAZAS, v zadnjih mesecih nima najboljših odnosov z državnimi organi. Kup starih zadev, ki se kuhajo že nekaj let, je dobilo zobe v obliki upravnih odločb.

S pregledom novic na strani Urada za intelektualno lastnino (URSIL) smo sestavili kratko kronologijo dogodkov.

SAZAS v vojni z nadzornikom

Glavni kamen spotike pri SAZASovem poslovanju (in tudi obstoju) je seveda denar. Konec decembra 2006 je SAZAS sprejel sklep o novi tarifi za javno priobčitev glasbenih del (kakor se uradno reče predvajanju v lokalih in drugih javnih prostorih). S tem so zneske pretvorili v evro in jih hkrati znatno zvišali, resda prvič od sprejetja tarife, vendar za skoraj 60%. Urad za intelektualno lastnino, ki ima pravno obvezo nadzora nad...

Forbes - Forbes magazine je na svojem omrežju blogerjev objavil zanimiv prispevek z naslovom Zakaj založbe ljubijo iTunes Match, medtem ko ga pirati sovražijo. V njem avtorica razpreda o dolgoročnih posledicah, ki bi jih uvedba iClouda lahko imela na glasbeno industrijo in način, kako poslušamo glasbo.

Spomnimo, Apple je ta ponedeljek predstavil oblačno storitev iCloud, ki (med drugim) omogoča hranjenje glasbe iz uporabnikove iTunes zbirke na Applovih strežnikih ("v oblaku") ter njeno poslušanje (streaming) na do deset različnih napravah. Del storitve je tudi rešitev iTunes Match, ki bo na uporabnikovem disku poiskala glasbo, ki ni bila kupljena v iTunes trgovini (in je s tem avtomatsko na voljo na iCloudu), jo analizirala ter v...

Slo-Tech - Da je avtorsko pravna zakonodaja potrebna temeljite prenove, je postalo očitno že marsikomu. Zato je gotovo zelo razveseljivo dejstvo, da je Urad RS za intelektualno lastnino pričel pripravljati novelo Zakona o avtorski in sorodnih pravicah. Urad je konec aprila vse zainteresirane pozval k pošiljanju predlogov zakonskih sprememb, rok za oddajo obrazloženih predlogov pa je do konca tega meseca.

Enega izmed predlogov so pripravili tudi sodelavci pri projektu Creative Commons Slovenija. Predlagajo predvsem dvoje.

Prvi njihov predlog je, da se ukine obvezno kolektivno upravljanje pravic v primeru neodrskih pisanih in glasbenih del oz. vsaj možnost svobodne izbire avtorjev glede tega. Ta predlog bi avtorjem omogočil svobodno izbiro priobčitve njihovega dela javnosti.

Trenutna zakonodaja je namreč taka, da v njihovem imenu ne glede na njihove želje nadomestilo prejme kolektivna organizacija - SAZAS oz. Zavod IPF. Ta rešitev bi tudi omogočila, da bi se nepridobitni producenti oz....

Slo-Tech - Na Slo-Techu smo že poročali o nameri Vlade, da prenovi sistem nadomestil za privatno in drugo lastno reproduciranje. Gre za to, da v zameno za pravico fizičnih oseb do privatnega in arhivov, knjižnic, muzejev ter izobraževalnih in znanstvenih ustanov do drugega lastnega reproduciranja, dobijo avtorji, izvajalci, proizvajalci fonogramov, filmski producenti in založniki (drugo) pravico do nadomestila za tovrstno reproduciranje.

Na ta način se v splošno dobro omejuje absolutna narava avtorske pravice. Ta izjema, kot to sledi iz obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča RS, št. U-I-200/02-12, z dne 13. 5. 2004, zmanjšuje potrebo po nakupu avtorskih del in verjetnost takega nakupa. Zakonodajalec to nadoknadi tako, da uredi avtorjevo upravičenje do nadomestila za tako, sicer dovoljeno reproduciranje. Nadomestilo je avtorju dolžan uporabnik. Vendar zakonodajalec, življenjsko gledano, ne more zagotoviti plačevanja neposredno od posamičnega uporabnika, a tudi ne izplačila neposredno vsakemu...