Slo-Tech - Po Iranu se je začel širiti nov virus, ki je po prvih informacijah še bolj dovršen in agresivnejši od zloglasnega Stuxneta, ki je pred osmimi leti sabotiral iranske jedrske centrifuge. Podrobnih uradnih informacij iz Irana še ni. The Times of Israel poroča, da je iranska infrastruktura tarča napada obširnega napada. Izrael morebitne vpletenosti ne komentira. Prvi Stuxnet je bil delo ameriško-izraelske naveze obveščevalnih služb.

Iranski voditelj ajatola Al Homeini je v nedeljskem nagovoru dejal, da se morajo državne obrambne strukture prilagoditi na nove načine napadov. Istega dne je vodja iranske Organizacije za pasivno zaščito general Jalali dejal, da so odkrili in nevtralizirali novo generacijo Stuxneta, ki je poizkušala vdreti v iranske sisteme.

Iranska...

Reuters - Iranske oblasti so včeraj ponovno potožile, da je država zopet tarča mednarodnih internetnih napadov, s katerimi napadalci poizkušajo sabotirati njihov jedrski program. Iranski minister za obveščevalne dejavnosti Hejdar Moslehi je izjavil, da so tokrat napad skovali ZDA, Velika Britanija in Izrael, ki se že več trudijo Iranu povzročiti škodo - predlani s Stuxnetom, sedaj pa s Flamom. Flame je obsežnejši od Stuxneta, a si z njim deli nekaj kode, zato je domnevati, da je delo istih avtorjev.

Vse skupaj je seveda povezano z vrhom v Moskvi, kjer so se ta teden Iran in države P5+1 (ZDA, Kitajska, Rusija, Francija, Velika Britanija in Nemčija) dva dni intenzivno pogajali o iranskem jedrskem programu. Iran še vedno zavrača namige, da naj bi...

Reuters - Prejšnji teden smo poročali, kako so nekatera vidnejša zahodna podjetja zavzela načelno držo, da svojih izdelkov, ki omogočajo cenzuriranje in nadzor interneta, ne bodo prodajala pakistanskemu režimu. Gesta je lepa, a v praksi povsem neučinkovita, saj diktatorski režimi tako ali drugače pridobijo opremo, ki jo želijo. Kako zelo to drži, kaže zadnja Reutersova reportaža, ki obravnava še bolj razvpit primer Irana. Znano je, da želi Iran absolutno cenzuro in celo nacionalni internet, saj blokirajo domala pol interneta in občasno na smrt obsodijo kakšnega vprašljivega programerja.

ZDA so prve sankcije proti Iranu uvedle davnega leta 1979 in jih osem let pozneje še zaostrile, tako da danes iz ZDA ni dovolj izvoz v Iran,...

Guardian - Iran nadaljuje z ukrepi za nadzor interneta, ki nemalokrat terjajo človeške žrtve. Lani so na primer napovedali vzpostavitev nacionalnega interneta, ki bi sčasoma nadomestil mednarodno povezljivost, napovedali so blokado virtualnih privatnih omrežij (VPN), s katerimi se je bilo mogoče ogniti cenzuri, ter onemogočili uporabo sistema za anonimno brskanje po spletu Tor. Precej bolj resne so zadeve postale letos, ko so na smrt obsodili ameriškega programerja, ki je v ZDA za založnika iger razvijal računalniške streljačine, ki se med drugim dogajajo tudi v Iranu. Obsojen je bil zaradi vohunstva in podpihovanja sovraštva proti Iranu. To pa ni edina smrtna kazen, ki so jo izrekli. Iransko vrhovno sodišče je ta teden potrdilo tudi smrtno obsodbo...

The New York Times - V Iranu so na smrt obsodili ameriškega programerja Amirja Mizro Hekmatija, ker naj bi vohunil za ZDA. Hekmati, ki je arabskih korenin, a je rojen v Arizoni, je šel lanskega avgusta obiskat svojo družino v Iran. Tam so ga aretirali zaradi suma vohunjenja proti Iranu za ZDA in nekaj mesecev po aretaciji v enodnevnem sodnem procesu obsodili na smrt. Hekmati ima 20 dni časa za pritožbo, preden bo sodba postala pravnomočna.

Hekmati je bil sprva marinec, kasneje pa je prestopil k razvijalcu računalniških iger podjetju Kuma. Tam je delal pri razvoju več iger, med drugim War. Gre za serijo iger, ki so bile izdane v angleščini in tudi arabščini, perzijščini in urduju za arabski trg. V tej igri se ena izmed misij imenuje Assault on Iran in od igralca zahteva vstop v...

Slo-Tech - Zaradi stroge cenzure interneta v Iranu uporabniki uporabljajo navidezna zasebna omrežja (VPN), da lahko brskajo tudi po straneh, ki jih uradni filter ne prepušča. S povezavo prek na primer ameriškega VPN se zdi, kakor da strani obiskujejo iz ZDA, medtem ko je povezava med ameriškim strežnikom in iranskim odjemalcem šifrirana. Tako se hkrati izognejo omejitvam strani, ki servirajo drugačno vsebino za ZDA in Iran, ter preprečijo prisluškovanje iranskih oblasti prometu.

To bo sedaj bistveno težje izvedljivo, saj so v Iranu začeli blokirati dostop do vrat, ki se uporabljajo za vzpostavljanje povezav VPN. Iranski minister za telekomunikacije Reza Tagipour je povedal, da je uporaba VPN v nasprotju z iransko zakonodajo, zato je ne bodo več dovoljevali. Tehnično je povsem onemogočiti VPN sila...

The Wall Street Journal - Iranske oblasti so napovedale, da bodo v državi uvedle nov, nacionalni internet, ki bo sprva deloval vzporedno z globalnim internetom, kasneje pa naj bi ga v celoti nadomestil. S tem želijo zaustaviti prodor zahodnih idej v Iran, ki jih je ajatola Homeini že označil kot mehko vojno. Kmalu naj bi bilo na nacionalni internet priključenih 60 odstotkov gospodinjstev in podjetij, v dveh letih pa se bo razširil po celotni državi.

Iranski minister za ekonomijo je povedal, da bo novi internet v skladu z muslimanskimi etičnimi nazori. Sprva bo deloval vzporedno z globalnim internetom, do katerega bodo dostop obdržali ministrstva, velika podjetja in banke, kasneje pa ga bo v celoti zamenjal v Iranu in drugih muslimanskih državah.

Težko si...

Ars Technica - V zadnjih tednih je na spletu vroča tema črv Stuxnet, ki povzroča preglavice Irancem. Industrijski črv, ki je napadal sisteme SCADA, je udrihal predvsem po iranskih obratih, nekoliko manj po indijskih in indonezijskih, medtem ko drugod po svetu težav praktično ni bilo. Špekulacij, zakaj črv napada ravno Iran, je bilo na internetu nešteto: bodisi je tako napisan bodisi so Iranci samo neznansko malomarni. Kakorkoli že, Iranci imajo toliko težav, da so na pomoč pod mizo poklicali tudi tujce.

Ena izmed strani, ki je najbolj vestno pokrivala celotno zgodbo o Stuxnetu, je bila Ars Technica. In Irance je razgaljenje njihove nemoči pred širnim spletom tako razjezilo, da so omenjeno stran v Iranu kar blokirali. Dosegljiva je bila še 27. septembra, potem pa število obiskov iz iranskega naslovnega prostora pade na nič. Obiskovalci iz te države dobijo napako 403, kar je po besedah seznanjenih klasičen odziv na...

Yahoo News - Iranski aktivist in novinar Isa Saharkhiz je v ZDA vložil tožbo zoper Nokia Siemens Networks in lastnika finsko Nokio ter nemški Siemens, ker naj bi podjetja iranski vladi dobavljala tehnologijo za vohunjenje za za državo nevarnimi državljani. Marylandska odvetniška pisarna Moawad & Herischi je tožbo vložila v ponedeljek.

Isa Saharkhiz je bil aretiran leta 2009 na podlagi nadzorovanja in spremljanja njegovih telefonskih klicev po spornih predsedniških volitvah v Iranu. Po aretaciji so ga iranske oblasti mučile in podvrgle nečloveškemu ravnanju, zaradi česar se njegovo zdravstveno stanje še vedno slabša, saj mu odrekajo zdravniško pomoč.

Hude kritike zoper NSN je izrazila iranska dobitnica Nobelove nagrade za mir Shirin...