Slo-Tech - Obstoj prvega eksoplaneta je NASA rigorozno potrdila leta 1992. Petnajst let pozneje smo poznali okrog tristo eksoplanetov, danes pa vemo za vsaj 3874 eksoplanetov. Za večino odkritih je bil zaslužen teleskop Kepler, ki so ga v orbito okrog Zemlje poslali pred devetimi leti. Proučeval je velike zaplate vesolja, kjer je strmel v zvezde (več kot 150.000) in preverjal, ali njihova svetilnost občasno malce upade - kar lahko predstavlja tranzit planeta.

Po pričakovanjih je Kepler dosegel konec svoje življenjske dobe. Keplerju je konec oktobra zmanjkalo goriva. Teleskop, ki je odkril več kot 2600 eksoplanetov, se tako ne more več obračati in popravljati orbite. Teleskop je presegel pričakovano življenjsko dobo in predvsem postregel z več odkritji, kot so pričakovali, a bo moral sedaj svoje...

Space - Keplerjev teleskop se bo prihodnji teden najverjetneje še zadnjič javil na zemljo in bo nato končal svojo poslanstvo, med katerim je odkril kar 2650 zunajosončnih planetov. Vesoljski teleskop je namreč predaleč od sonca, da bi še lahko napolnil svoje akumulatorje. Dobra novica pa je, da bo te dni uradno začel delovati njegov naslednik. Transiting Exoplanet Survey Satellite (TESS), ki so ga v zemeljsko orbito na krovu plovila Falcon 9 izstrelili aprila, bo namreč prav tako iskal še neodkrite planete, ki morebiti krožijo okoli zvezd v bližini našega osončja. Znanstveniki, ki so ga zasnovali ocenjujejo, da bo med svojo dve leti trajajočo delovno dobo odkril 1600 novih eksoplanetov, med njimi pa 500-1000 takih, ki so po velikosti primerljivi z zemljo...

Space - Nasin opazovalni laboratorij, zaslužen za odkritje 70 % vseh zunajosončnih oz. exoplanetov, ki jih poznamo, bo zaradi pomanjkanja energije počasi zaključil svojo misijo.

Ta je bila v vseh pogledih zelo uspešna. Teleskop je svojo pot začel leta 2009, njegov namen pa je bil poiskati zemlji podobne planete v galaksiji Rimske ceste. To počne s pomočjo spremljanja majhnih svetlobnih lukenj, ki jih povzroči planet, potem ko prekriža vidno polje med zvezdo in teleskopom. Za zdaj poznamo 3750 zunajosončnih planetov, kakih 2000, ki jih je Kepler odkril v zadnjih letih, pa znanstveniki še proučujejo ali dejansko ustrezajo definiciji. Obenem zdaj vemo, da okoli približno petine zvezd, podobnih našemu soncu, kroži tudi planet podoben zemlji, ki bi teoretično...

Slo-Tech - Ameriška vesoljska agencija NASA je pregrešno dragi teleskop Kepler znova vnovčila. Znanstveniki so namreč z njegovo pomočjo odkrili kar 1284 novih planetov. Posebno zanimivih med njimi je devet, saj glede na videno obstaja resna možnost, da na njih pogoji dovoljujejo obstoj življenja. Vsega skupaj bi tako poleg Zemlje po znanih parametrih v vesolju obstajajo 21 planetov, ki so na ustrezni razdalji od svojega sonca, da bi na njih obstajalo življenje (podobno takemu, kot ga poznamo na Zemlji). Slika vesolja in naše okolice, torej galaksije Rimska cesta, je sedaj še popolnejša - prav po zaslugi teleskopa Kepler, ki že od leta 2009 kroži po Zemljini krožnici in je v tem času odkril kar 2300 eksoplanetov.

Slo-Tech - Pretopla zima v Evropi je prikladen povod za gostilniške debate o segrevanju ozračja, a za resno razpravo potrebujemo objektivne podatke s celotnega površja. NASA in ameriška oceanografska in podnebna agencija (NOAA) sta objavili podatke o povprečni temperaturi na Zemlji v letu 2013, ki ga uvrščajo med najtoplejša leta v merjeni zgodovini.

NASA je izmerila, da je bilo leto 2013 sedmo najtoplejše leto od začetka merjenja leta 1880. Povprečna temperatura ozračja pri tleh je bila lani 14,6 °C, kar je za 0,6 °C višje od dolgoletnega povprečja (1951-1980). Od leta 1880 je povprečna temperatura zrasla za 0,8 °C, dodajajo. Spremembe so seveda precej regionalno pogojene. Na primer v ZDA je bilo minulo leto šele 42. najtoplejše leto in v...

Slo-Tech - Najnovejša opazovanja kažejo, da ima Neptun 14 naravnih satelitov. Doslej smo jih poznali 13, štirinajstega pa so odkrili ta mesec na posnetkih, ki jih je Hubblov teleskop zbral v letih 2004-2009. Gre za najmanjšo izmed Neptunovih lun, ki ima polmer okoli 8 kilometrov, zato je tudi Voyager 2 ni opazil ob svojem letu mimo Neptuna leta 1989.

Opazil pa jo je Mark Showalter z Inštituta SETI, ko je preučeval Neptunov sistem obročev. Opazil je nepojasnjeno belo piko med orbitama lun Larissa in Proteus, ki se je ponovila na 150 posnetkih. Čeprav odbija približno stomilijonkrat premalo svetlobe, da bi jo bilo mogoče opaziti s prostim očesom, pa to seveda ni predstavljalo...

NASA - NASA je s teleskopom Kepler odkrila prvi planet v vesolju, ki je dovolj podoben Zemlji, da bi se na njem moglo razviti življenje. Da bi se to lahko zgodilo po trenutnem razumevanju zgradbe in ustroja življenja, mora biti planet trden, imeti ugodno temperaturo na površju, pri kateri je voda tekoča, ne sme imeti agresivnih spojin v atmosferi, imeti mora primerno težnost, stabilno orbito okoli Soncu podobne zvezde itd. Seveda to velja ob predpostavki, da se mora razviti življenje, ki je podobno zemeljskemu.

Novoodkriti planet se imenuje Kepler-22b in je najmanjši odkriti Zemlji podoben planet. Gre za zgolj najugodnejšega med 29 potrjenimi planeti in 2326 kandidati, ki jih je odkril...

BBC - NASA je ta mesec objavila odkritje planeta Kepler 10b, kar spričo več sto znanih planetov izven Osončja samo po sebi ne bi bilo nič nenavadnega, če ne bi bil to najmanjši odkriti kamniti planet. Odkril ga je teleskop Kepler. Ta je v vesolju slabi dve leti in pridno zbira posnetke dogajanja v ozvezdjih Laboda in Lire, sedaj pa imamo že prve rezultate.

Novoodkriti planet Kepler 10b kroži okrog zvezde Kepler 10, ki je od našega Osončja oddaljena 560 svetlobnih let in je približno enake velikosti kot Sonce, čeprav je dvainpolkrat starejša. Kepler 10b ima 1,4-krat večji premer od Zemlje in je 4,6-krat masivnejši. Odkrili so ga z opazovanjem sprememb v svetilnosti zvezde Kepler 10, ki so se pojavile, ko je Kepler 10b z našega zornega kota...

Slashdot - Večina planetov, ki smo jih odkrili v Vesolju, so plinasti orjaki, ki nimajo trdne površine in so zgrajeni iz vodika, helija in vode v različnih agregatnih stanjih. Planeti, ki imajo trdno površje, se imenujejo zemeljski ali skalnati planeti. Doslej smo poznali le štiri zemeljske planete, ki so bili vsi kar iz našega osončja: Merkur, Venero, Mars in seveda Zemljo. Nove meritve pa so pokazale, da je eksoplanet CoRoT-7b, ki kroži okrog zvezde COROT-7, prav tako skalnat, s čimer je postal peti odkriti zemeljski planet in prvi tovrsten zunaj našega osončja (odtod ime eksoplanet).

Pri iskanju eksoplanetov si znanstveniki pomagajo s kopico tehnik: Dopplerjevo spektroskopijo, astrometrijo, mikrolečenjem in opazovanjem

Preberi več »

214 komentarjev

NASA - Pred poldrugim mesecem je NASA v vesolje poslala teleskop Kepler, ki ima nalogo opazovati delček Rimske ceste in iskati Zemlji podobne planete. NASA je objavila, da je Kepler napravil prve posnetke izbrane destinacije, tj. ozvezdij Laboda in Lire. Prvi posnetek kaže milijone zvezd v celotnem zornem kotu Keplerja, medtem ko sta druga dva bolj približana. Znanstveniki so nad posnetkom, ki kaže 100 kvadratnih stopinj neba in 4,5 milijona zvezd, med katerimi naj bi bilo 100.000 takih, ki bi lahko imele Zemlji podobne planete, navdušeni. Druga dva kažeta le tisočinko polnega obsega; na enem je...

NASA - Včeraj zgodaj zjutraj po srednjeevropskem času, ko je bil na ameriški celini še petek, je z raketo Delta II z izstrelišča Cape Canaveral na Floridi poletel teleskop Kepler. Gre za prvo napravo, ki bo sposobna iskati Zemlji podobne planete zunaj našega osončja. Naslednja tri leta in pol bo Kepler preiskoval manjšo zaplato v Rimski cesti, kjer bo poskušal dognati, kako pogosti so dejansko Zemlji podobni planeti v vesolju. Kepler bi sicer moral v vesolje poleteti že dan...

The Register - V Franciji so se začeli pripravljati na izstrelitev vesoljskega teleskopa, ki sliši na ime COROT. Namen samega teleskopa je iskanje novih planetov na oddaljenih zvezdah. Za razliko od vseh do sedanjih takih poskusov pa bo ta satelit iskal trdne, Zemlji podobne, planete.

Visoko nad motnjami zemljine atmosfere bo ta teleskop iskal rahlo zatemnitev zvezd, ki je posledica prehoda planeta preko zvezdinega diska. Sposoben je zaznati eno stotisočinko spremembe svetlosti zvezde, zahvaljujoč tehnologiji razviti pri ESA. COROT nameravajo izstreliti decembra tega leta. Podrobnosti so na The Register.