Nature - Nenadejane spremembe v Zemljinem magnetnem polju, predvsem vse hitrejše premikanje severnega pola, so strokovnjake prislile v predčasno prilagajanje Svetovnega magnetnega modela, ki je bilo sicer predvideno šele za prihodnje leto.

Že res, da navaden kompas iglo vedno usmeri v (približno) isto smer, toda Zemljino magnetno polje se v resnici nenehno v večji ali manjši meri spreminja. Najbolj je odvisno od tokov staljene kovine v planetarni sredici in njihove spremembe se odražajo tudi v magnetnih silnicah. Večinoma gre za manjše motnje, ki pa občasno prerastejo v monumentalnejše, kakršna je menjava polov. Opazovalci teh pojavov trenutno z največjim zanimanjem spremljajo potovanje...

Nature - Po trenutno znani fiziki se mora antimaterija vesti enako kakor materija, razlikuje se le v električnem naboju, ki je v istovrstnih delcih ravno nasproten. Vsi eksperimenti so doslej to potrdili, a priznati je treba, da jih kaj dosti niso mogli izvesti, ker antimaterije v naravi na Zemlji ni, pridobivanje v pospeševalnikih delcih pa je počasno in drago. Dodatne probleme predstavlja dejstvo, da ob stiku s čimerkoli anihilira, zato je že uspešno hranjenje antimaterije za nekaj minut velik dosežek. Zato so v CERN-u upravičeno ponosni na poizkus, s katerim so prvikrat uspeli dokazati, da so optične lastnosti antimaterija enake kot materije, kar so objavili v reviji Nature. Eksperiment sodi v tisto skupino "dolgočasnih", ko vsi točno vemo,...

Nature - Kitajski in ameriški raziskovalci v novi številki Nature Geoscience poročajo o odkritju, ki utegne zahtevati popravke v učbenikih geografije in geologije. Uveljavljeno strukturo Zemlje, ki jo tvorijo skorja, plašč, tekoče zunanje jedro in trdno notranje jedro, utegnemo kmalu razširiti z novo plastjo v notranjem jedru. Rezultati gibanja potresnih valov kažejo, da ima notranje jedro v resnici dva sestavna dela z različno strukturo, med katerima je jasna ločnica.

Dostop imamo le do skorje, ki je na kontinentih debela 30-50 kilometrov, pod oceani pa manj kot 10 kilometrov; še najdlje so prevrtali Rusi, pa vseeno niso prišli niti blizu...

Nature - Nemškim raziskovalcem je uspelo izmeriti maso elektronika približno 13-krat natančneje, kot je bila poznana doslej. Masa elektrona je namreč ena izmed vhodnih količin v standardnem modelu in je iz njega ne moremo izračunati. Zato je zelo natančno poznavanje te količine nujno potrebno za preverjanje napovedi standardnega modela in njegovo uporabo. Masa elektrona je tudi sestavni del številnih drugih pomembnih konstant, denimo Rydbergove konstante ali konstante fine strukture.

Vse od Thomsonovega odkritja elektrona leta 1897 - tedaj ga še ni imenoval s tem imenom - so znanstveniki poizkušali karseda natančno izmeriti maso elektrona. V zadnjem času smo najnatančnejše meritve dobili iz Penningove pasti. Ta uporablja homogeno magnetno polje, da nabite delce drži v radialni smeri, in...

Slo-Tech - Voyager 1 je kot prvi človeški izdelek zapustil Osončje in priletel v medzvezdni prostor, piše najnovejša številka znanstvene revije Science. Za pot, dolgo približno 125 astronomskih enot oziroma slabih 19 milijard kilometrov, je potreboval 36 let. V tem času se je od Zemlje oddaljil za 17 svetlobnih ur. Najbližja zvezda poleg Sonca je od Zemlje oddaljena štiri svetlobna leta, tak da lahko hitro izračunate, da Voyager 1 v medzvezdnem prostoru še lep čas ne bo srečal nobenega planeta ali zvezde. To je 40.000 let.

Pozorni bralci boste zastrigli z ušesi in vprašali, ali ni Voyager Osončje zapustil že nekajkrat, nazadnje in najprepričljivejše pa že lanskega avgusta. O tem smo podrobno pisali letos poleti in ugotovili, da stvari niso tako preproste, kot bi kazali naši lepi modeli.

Res je Voyager 1 že leta 2004 preletel terminacijski udar, kjer se je...

PhysOrg.com - Italijansko-ruska ekipa raziskovalcev je odkrila, da v Zemljini eksosferi, na višini med 300 in 600 km, obstoji pas, v katerem magnetno polje zadržuje antiprotone. Ti so antimaterijski ekvivalenti protonov in nastajajo pri reakcijah med kozmičnim sevanjem in delci v atmosferi, umetno pa jih proizvajamo v pospeševalnikih delcev.

Antiprotone so odkrili s satelitom PAMELA (Payload for Antimatter Matter Exploration and Light-nuclei Astrophysics), ki je bil izstreljen leta 2006 iz ruskega Bajkonurja. Potrdil je že starejše teoretične napovedi, da bi lahko Zemljino magnetno polje zadrževalo antimaterijo. Antiprotoni nastajajo iz kozmičnega sevanja (večidel protoni, elektroni in helijeva jedra), ki ga proizvaja Sonce in dere proti Zemlji. Ko ti delci srečajo druge delce v...

PhysOrg.com - Iz trkalnika Fermilab v bližini Chicaga so včeraj sporočili, da so odkrili nov nevtralni delec, ki se imenuje Ξ_b⁰. Sestavljen je iz treh kvarkov okusov čudnost (s), dol (d) in gor (u). Ker imata prva dva naboj -1/3e₀, zadnji pa naboj +2/3e₀, je novi delec nevtralen. Njegov obstoj je standardni model napovedal, a ga doslej niso uspeli opaziti ali pripraviti.

Novi delec je član družine barionov. Gre za delce, ki so sestavljeni iz treh kvarkov in med katere prištevamo tudi običajna proton in nevtron. Skupaj z mezoni, katere sestavljata kvark in antikvark, sodijo v skupino hadronov. Barion Ξ_b0 sodi v skupino spodnjih barionov, ki imajo velike mase in so izjemno nestabilni, zato jih je težko pripraviti. Sicer so vsi hadroni,...

PhysOrg.com - Raziskovalci iz CERN-a poročajo o rekordnem dosežku pri hranjenju antimaterije, saj so uspeli 309 atomov antivodika obdržati skoraj 18 minut, preden je prišel v stik z materijo in anihiliral. To je za štiri velikostne razrede dlje kot doslej, ko so uspeli antiatome v različnih pasteh hraniti vsega nekaj sto milisekund. Več minut je za atome praktično večnost in tako nudi nove možnosti raziskav antimaterije.

V trkalniku nastale pozitrone in antiprotone so dovolj ohladili, da so imeli zadosti nizko energijo pri tvorbi antiatomov. Te so nato v osnovnem stanju ujeli v magnetne pasti, kjer so se zadržali 1000 sekund, preden so anihilirali zaradi trkov z ostanki plina (vakuum pač nikoli ni...

PhysOrg.com - Antimaterija se od navadne materije, iz katere je sestavljeno vso vidno vesolje, razlikuje le po naboju osnovnih delcev. V vseh ostalih lastnosti so antidelci povsem identični delcem. Ob trku delca z antidelcem se izničita in pretvorita v energijo v procesu anihilacije, kar je glavni razlog za težavno skladiščenje antimaterije. Pri zadevanju v stene posode, ki je kakopak iz materije, bi sproti anihilirala. Za shranjevanje antimaterije se zato uporabljajo različne pasti, kot je Penningova past za nabite antidelce.

Doslej najtežji znani antidelec je bilo jedro antihelija-3, ki so ga proizvedli in zaznali že v 70. letih prejšnjega stoletja. V novi številki revije Nature znanstveniki Brookhaven...

Wired News - Znanstveniki, ki so preučevali, kako se taščice, ene izmed bolj razširjenih domačih ptic, lahko orientirajo po zemljinem magnetnem polju, so prišli do ugotovitve, da so spremembe magnetnega polja, ki jih lahko taščice zaznajo tako majhne, da je edini pojav, ki občuti takšne spremembe, kvantna prepletenost.

Kvantna prepletenost je sicer kvantno-mehanski pojav, pri katerem stanja kateregakoli delca v sistemu dveh ali več delcev ne moremo opisati brez da ne bi opisali tudi stanja vseh preostalih delcev, kljub temu, da so delci prostorsko ločeni. Prepletenost je sicer močno v uporabi v kvantni informacijski teoriji, saj omogoča sicer nemogoče pojave (na primer kvantno teleportacijo).

In če lahko najboljši laboratoriji vzdržujejo...

Nature - Znanstveniki iz CERN-a v najnovejši številki ugledne revije Nature v članku Trapped antihydrogen poročajo, da so uspeli napraviti 38 atomov antivodika in jih, enega po enega, zadržati relativno dolg čas. Anihilirali so šele po približno 170 milisekundah, kar je zelo dober dosežek. Antimaterija sicer ni kakšna posebna novost, saj so v pospeševalnikih pripravljeni antiprotoni naokrog že 55 let, a je lovljenje antiatomov mnogo težavnejše od pozitronov ali antiprotonov. Slednji so namreč nabiti in jih lahko z elektromagnetnimi pastmi držimo v vakuumu, medtem ko je nevtralne antiatome težko držati proč od materije, ob stiku s katero se seveda pretvorijo v energijo (pravimo, da anihilirajo).

CERN-ova detektorja ATHENA...