AusPCWorld - Za GNU/Linux in tudi Hackintosh navdušence je nakup računalnika nekoliko bolj zoprno opravilo, ker morajo proti svoji volji plačati tudi za prednameščeni operacijski sistem, praviloma katero od inačic Oken. Prodajalci zaradi svojega pogodbenega odnosa z Microsoftom ne dovoljujejo odstranitve ("unbundlinga") oz. pri tem nesorazmerno dosti komplicirajo. Praksi se pregovorno reče "Windows tax" oz. "Apple tax" in proti njej se aktivno borijo številne nevladne organizacije; na naši...

Heise - Februarja smo poročali o odločitvi nemškega zunanjega ministrstva, da kljub dolgoletnim dobrim izkušnjam z okoljem GNU/Linux preidejo nazaj na Microsoftova Okna in Pisarno. Ministrstvo je takrat izdalo skopo pojasnilo, da Linux ni upravičil pričakovanih finančnih prihrankov, predvsem zaradi težav desktop uporabnikov. Polni odgovor (pdf, v nemškem jeziku) na poslansko vprašanje opozicijskih SPD je na voljo šele zdaj, pripravili pa so ga v uradu komisarke vlade za IT, Cornelie Rogall-Grothe.



Komisarka je zapisala, da se prosto programje kot tako ni izkazalo kot bolj varno in zanesljivo od lastniškega. Še vedno naj bi stremeli k njegovi uporabi, vendar le tam, kjer se to...

Heise - Nemško zunanje ministrstvo je leta 2001 začelo migracijo na operacijski sistem Linux in do leta 2005 zamenjalo velik kos programske opreme za odprtokodno, poleg operacijskega sistema tudi brskalnik, odjemalca za elektronsko pošto in pisarniški paket (Firefox, Thunderbird, OpenOffice). Mobilni sistemi so uporabljali Linuxovo distribucijo Debian, na namiznih računalnikih pa sta bila nameščena Windows in Linux. Še leta 2007 je bilo v poročilu brati, da je bil prehod velik uspeh. Sedaj gredo Nemci nazaj na Windows, piše Heise.

Opozicija je januarja vladi postavila 16 vprašanj o prehodu na Linux, rabi in rezultatih. V vladnem odgovoru lahko preberemo, da zunanje ministrstvo prehaja nazaj na...

Slo-Tech - Na največjem evropskem Linuxdnevu, ki je bil od 23. - 26. junija v nemškem mestu Karlsruhe, je nemški Zvezni urad za varnost informacijskih tehnologij predstavil svojo strategijo in svoje rešitve na področju odprtokodnega programja.
"Prosto programje je dobra alternativa lastniškim izdelkom. Zato podpiramo strategijo Zveznega ministrstva za notranje zadeve, ki namerava pospeševati razvoj raznovrstnosti programja." pravi Dr. Udo Helmbrecht, predstojnik navedenega urada.

Slashdot - Debian GNU/Linux je znan predvsem po tem, da je najbolj zvest načelom in filozofiji odprte kode. Je nekomercialen, povsem brezplačen, razvija ga izključno skupnost prostovoljcev, pohvali pa se lahko tudi s tem, da vsebuje samo prosto programje.

A kljub temu obstaja kar precej uporabnikov, ki potrebujejo programe, ki niso prosti, oz. ni ustreznih prostih zamenjav zanje. Tako v Debianu obstaja posebna skupina programov z imenom "non-free", ki jo moramo med namestitvijo posebej odobriti. Ker to nekaterim skrajnim zagovornikom prostega programja ni čisto všeč, so predložili spremembo Debianove Družbene pogodbe, ki skupino "non-free" odpravlja. Predlog mora na glasovanju dobiti večino 3:1. Klik!

Lugos - Društvo Lugos vabi na 8. redno skupščino društva.

Skupščina bo potekala 6. 3. 2004 ob 15.00h v prostorih Fakultete za matematiko in fiziko na Jadranski ulici 21 v Ljubljani.

Lugos je neprofitna organizacija, katere cilj je promocija operacijskega sistema GNU/Linux, ter drugih rešitev, ki temeljijo na načelih odprte kode in prostega programja. V društvu je steklo slovenjenje proste programske opreme, vključno z namizjem KDE, Gnome, OpenOffice.org, Mozille in drugega programja GNU ...

Na tokratnji skupščini se bomo najprej posvetili formalnostim, volitvam in tudi debati kar tako v točki razno. Dnevni red in vabilo na skupščino najdete tukaj.

Slo-Tech -

V ponedeljek, 25., in torek, 24. novembra 2003, se bodo odvijale delavnice, predstavitve in zvočni dogodki na temo prostega programja in elektronske glasbe.

Dvodnevni dogodek Open Beats/Odprti ritmi predstavlja intermedijske projekte, ki sodobno tehnologijo in medmrežje uporabljajo kot odprt sistem. Izhodiščna tema dogodka je prosto programje, znano pod pojmom 'free software' ali 'open source'. Ker teoretsko in praktično ozadje prostega programja ni omejeno samo na svet računalništva, dogodek med drugim prikazuje različna razumevanja avtorstva, lastnine in svobode na splošno.

• 24. 11. 2003 - Delavnice Kiberpipa, Kersnikova 6, Ljubljana
  • 14h: Luka Frelih, Žiga Kranjec - Ljudmila (LJ): uporaba Slixa, slovenskega GNU/Linux namizja
  • 16h: Luka Princic (LJ): OPALab: Uvod v Pure Data

• 25. 11. 2003 - prezentacije in zvočni dogodek v Bežigrajski galeriji II, Vodovodna 3, Ljubljana
  • 17h: Luka Princic (LJ): o licencah in o gibanju ‘open source’
  • 18h: Marcel Mars ( Multimedijalni institut MAMA ,...