Slo-Tech - Evropska komisija je leta 2014 naročila 360.000 dolarjev vredno študijo o vplivu piratstva na prodajo vsebin, ki jo je izvedlo nizozemske podjetje Ecorys. Leto pozneje je bila študija dokončana, a Komisija iz ne docela pojasnjenih razlogov študije do sedaj ni razkrila javnosti. Nemška evropska poslanka Julia Reda iz vrst Piratske stranke se je prikopala do študije in poskrbela, da je končno ugledala luč sveta. Odkrila je javni razpis iz leta 2013 za njeno izvedbo, nato pa je julija letos zahtevala dostop do dokumentov javnega značaja, kamor sodi tudi omenjena študija. Več kot 300 strani dolga ekspertiza je pokazala, da je piratstvo izjemno razširjeno, a nima večjega vpliva na nakupe digitalnih vsebin.

Odkrila je, da je 51 odstotkov odraslih in 72 odstotkov...

Slashdot - Ameriška neprofitna organizacija SSRC (Social Science Research Council), ki se ukvarja z raziskovanjem v družboslovnih vedah, je objavila poročilo o piratstvu v državah v razvoju in ukrepih za njegovo brzdanje. Ugotovili so, da drakonske kazni, dosledno preganjanje, restriktivna zakonodaja ali cenzura ne morejo izkoreniniti piratstva. Edini način, da ga vsaj občutno zmanjšamo, je po njihovih izsledkih znižanje cene digitalnih vsebin.

V tri leta dolgi študiji, ki so jo...

Slo-Tech - Ameriški ceh založnikov, zbran v interesnem združenju IIPA (Internation Intellectual Property Alliance, glej spletno stran) vsako leto pripravi podrobno priporočilo ameriški vladi o državah, ki s trgovinskimi ovirami (angl. barriers to trade) na področju intelektualne lastnine omejuje ameriška podjetja. Zgodovinsko se je šlo predvsem za preveč strogo trgovinsko zakonodajo (carine, kvote), zdaj pa je zakonodaje očitno premalo, vsaj kar se tiče poceni in masovnega preganjanja piratov. Na podlagi priporočila potem ameriška vlada izda Posebno poročilo št. 301 in s sredstvi diplomacije pritisne na države, da odpravijo omenjene ovire. Kako to gre, smo sicer videli iz wikileaksovih depeš.

Letošnje poročilo, glej sliko, se ne razlikuje toliko od lanskega. Zadovoljni...

Heise - Mednarodna trgovinska zbornica (ICC) je objavila rezultate študije o kvantitativnih vplivih digitalnega piratstva in ponarejanja izdelkov na gospodarstvo, ki jo je zanjo izvedel Frontier Economics. Poročilo je nadgradnja izsledkov Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj, ki je leta 2008 ocenila vrednost piratskih in ponarejenih izdelkov, ki se vsako leto premikajo v mednarodni trgovini, a ni kvantizirala njihovih vplivov na gospodarstvo.

ICC na podlagi podatkov iz leta 2008 ocenjuje, da je ekonomska vrednost letno ponarejenih oziroma prekopiranih izdelkov 650 milijard dolarjev. V mednarodno trgovino zaide manj kot polovica teh izdelkov, med 285 in 360...

Slo-Tech - V Rusiji, za zdaj še eni od mek svetovnega piratstva, se je 15.000 podpornikov nekaznovanega kopiranja odločilo registrirati Piratsko stranko.

Slogan s katerim so nastopili v javnosti, se glasi »Kopirajmo vse!«. Za zdaj je z njihove spletne strani moč razbrati, da se zavzemajo predvsem za to, da bi zakon izvzel kaznovanje tistih, ki so avtorsko zaščitene vsebine izmenjevali v nekomercialne namene. Ustanovitvenega kongresa se je udeležil tudi Gregory Engels, član vodstva Pirate Party International.

Ustanovitev nove stranke je nedvomno povezana z glasovanjem Dume minuli petek, kjer so v tretjem branju malone soglasno potrdili amandmaje, ki bodo rusko avtorsko zakonodajo uskladili...

Slo-Tech - Organizacija BSA je ta teden objavila novo študijo o razširjenosti nelegalne programske opreme in njenem vplivu na gospodarstvo. Ocenjujejo, da bi z znižanjem deleža piratske programske opreme za 10 odstotkov v štirih letih gospodarstvo pridobilo dodatnih 142 milijard dolarjev, pol milijona novih delovnih mest in 32 milijard dolarjev davčnih prihodkov za države.

V EU bi dobili 61 tisoč novih delovnih mest, 43 milijard dolarjev v gospodarstvu in 13 milijard svežih davčnih evrov. Pri tem poudarjajo, da je 10-odstoten upad stopnje piratstva v dveh letih optimističen, a dosegljiv cilj. Rusiji je to uspelo v...

Slashdot - Dandanes se vse prepogosto dogaja, da mobilni telefoni, ki prihajajo na že tako zasičen trg, ponujajo ziljone novih opcij, ki naj bi prepričale potencialne kupce, da je to višek današnje tehnike. Pri tem se se vse prepogosto dogaja, da pri tem trpijo uporabnost, preglednost uporabniškega vmesnika ter seveda programska in strojna oprema, ki ni na najvišjem nivoju.

No, tokrat je zgodba nekoliko drugačna. Motorola se je namreč odločila, da bo izdelala telefon za države v razvoju, ki bo popolno nasprotje ostalim telefonom - bistvo telefona bo namreč preprostost in uporabnost. Kaj to pomeni v praksi? Baterija bi naj zdržala 12 dni v pripravljenosti ali 8 ur pogovorov, za zaslon se uporablja E-Ink tehnologija, kar zagotavlja dobro vidljivost tudi ob direktni izpostavljenosti soncu, bo pa Motofon, kot bi naj bil telefon poimenovan, imel dve anteni, ki bi naj zagotavljali kvaliteten pogovor tudi v bolj odročnih delih, kjer bazične postaje niso prisotne ravno v vsaki vasi.

Ali bo...