Slo-Tech - Raziskovalci z Univerze na Dunaju so izmerili jakost gravitacije med dvema majhnima kroglama v laboratoriju, kar je bistveno pomembnejši in predvsem težji dosežek, kot bi pričakovali. Dve zlati krogli z maso 90 miligramov sta bili na razdalji od 2,5 do 5,8 milimetra sta se v povprečju privlačili s silo 9 . 10^-14 N. In to so uspeli izmeriti, o čemer pišejo v Nature.

Gravitacija je med štirimi osnovnimi silami (močna, šibka, elektromagnetna) daleč najšibkejša, a ima neskončen domet (tudi elektromagnetna sila ga ima). Zaradi tega se njen vpliv pozna šele pri velikih masah in ogromnih razdaljah. V resnici dolgo časa nismo bili prepričani, kako se obnaša na zelo kratkih razdaljah in pri nizkih masah, ker tega ni bilo možno izmeriti. Iz drugih meritev so seveda ekstrapolirali zakone, ki so dobro popisovali obnašanje, a pravega dokaza ni bilo. Kasneje se je z napredkom tehnike letvica dosegljivih meritev pomikala čedalje niže.

Za meritev gravitacijskih valov, ki nastanejo ob premikih...

Slo-Tech - Large Hadron Collider v CERNu, največji trkalnik delcev na svetu, so na začetku tedna ugasnili, da bi ga nadgradili za nove poskuse, ki se bodo predvidoma začeli v letu 2021.

Brskanje po temeljih materije in zakonitosti, ki nadzorujejo njeno obnašanje, običajno pomeni zaletavanje delcev snovi pri zelo visokih energijah, kjer se pokažejo najbolj eksotične, mejne lastnosti univerzuma. Ko se iz nastalih ostankov izlušči vse, kar je vrednega opazovanja, je treba vzeti večje kladivo. Large Hadron Collider v laboratoriju CERN pri Ženevi je med svojo prvo delovno fazo med letoma 2009 in 2013 dosegel 7 teraelektronvoltov (TeV) kombinirane trkalne energije protonov (to pomeni, po 3,5 TeV na snop). Nato je odšel na prvo...

Inštitut Jožef Stefan - V sredo, 7. maja 2014, ob 13. uri v Veliki predavalnici Instituta »Jožef Stefan« bo prof. dr. Borut Bajc predaval o teorijah poenotenja.

Raziskave zadnjih desetletij so podale jasno sliko osnovnih delcev in njihovih interakcij pri nizkih energijah. Kljub zelo natančnemu ujemanju z eksperimentom pa ima tako imenovani standardni model nekatere fenomenološke težave (npr. opis nevtrinov, temna snov) in objektivne pomanjkljivosti (kvantizacija naboja, nerazumno ponavljanje interakcij, večje število različnih delcev, itd.). Marsikatero izmed teh težav je mogoče rešiti, če standardni model nadgradimo v teorijo poenotenja, katere glavna ideja je, da vse tri umeritvene interakcije standardnega modela pri visoki energiji izvirajo iz ene same poenotene interakcije. To istočasno poenoti tudi osnovne gradnike – delce. Posledice te ideje so daljnosežne: avtomatičen obstoj magnetnih monopolov, razpad protona in poenoten opis kvantnih lastnosti snovi. V predavanju bodo nakazane tako teoretske...

Nature - Predstavljajte si, da ste na majhen prostor stlačili toliko mase, da je ubežna hitrost tega skupka višja od svetlobne hitrosti v vakuumu. Rezultat je črna luknja, ki je hkrati tako kontroverzen pojem v astrofiziki, da se znanstveniki o njem še vedno niso poenotili, po drugi strani pa tako prikladen, da se je prikradel tudi v vsakdanji jezik. Črne luknje obstajajo in so jih naši teleskopi v vesolju že opazili, a podrobnosti o njihovem delovanju so še daleč od dorečenega.

Ugledni britanski fizik Stephen Hawking je ta mesec predložil članek (ki še čaka na recenzentski postopek, peer review), v katerem razrešuje paradoks, ki nastane zaradi različnih napovedi, ki jih o dogajanju za dogodkovnim horizontom dajeta...

Guardian - Po zimskem spanju so konec preteklega tedna vnovič zagnali veliki hadronski trkalnik (LHC) v CERN-u. V trkalniku že krožita prva curka protonov z energijami 450 GeV, ki bosta po predvidevanjih trčila čez nekaj tednov, ko bo nujna energija že 3,5 TeV.

LHC bo deloval do konca leta 2012 brez vmesnih prekinitev. Tako tudi ne bodo povečali energij curkov s 3,5 TeV na 7 TeV, kot je bilo prvotno načrtovano, temveč bodo pri nižji energiji raje povečali število trkov. Sergio Bertolucci, raziskovalni direktor v CERN-u, pojasnjuje, da se je v preteklem letu pokazalo, da obstojijo tudi pri nižjih energijah velike možnosti za uspešne trke (pri tem seveda namiguje na Higgsov bozon).

PhysOrg.com - Lahko si oddahnemo, saj v Švici ne bodo zakrivili konca sveta. V CERN-u so zaključili eksperiment CMS in pri tem niso zaznali nobenih miniaturnih črnih lukenj, ki so jih napovedovale nekatere teorije.

Nekaj izmed teorij, ki poizkušajo poenotiti splošno relativnost in kvantno mehaniko, predpostavlja obstoj zavitih višjih dimenzij. Če bi v CERN-u delci trkali z zadostnimi energijami, bi lahko med seboj interagirali z gravitacijsko silo, katere jakost bi bila primerljiva jakosti ostalih osnovnih sil. Gravitacija postane pomembna nad Planckovo skalo, ki jo kánonske teorije uvrščajo v velikostni razred 10¹⁶ TeV. Nekaj bolj eksotičnih teorij poenotenja predvideva, da je prava Planckova skala že v razredu 1-10 TeV. To bi...

Slo-Tech - Veliki hadronski trkalnik (LHC) v CERN-u je dosegel svoje cilje za letos, zato sedaj stopa v naslednjo fazo svojega obratovanja. Od konca marca, ko so izvedli prve trke, so tam trkali protone s približno energijo 7 TeV in luminoznostjo 10³² cm^-2 s^-1, ki so jo dosegli celo dva tedna pred iztekom postavljenega roka. Rolf Heuer, generalni direktor CERN-a, pravi, da so zelo zadovoljni, saj to dokazuje, da so bili postavljeni načrti realistični, četudi zahtevni. Dodaja, da so potrdili nekaj aspektov standardnega modela, saj so med drugim prvič opazili kvark gor pri trkih med protoni.



V naslednji fazi delovanja bo LHC trkal svinčeve ione. Z njimi želijo proizvesti nekaj kvark-gluonske plazme, ki je podobna snovi z začetka...

Slo-Tech - Včeraj je veliki hadronski trkalnik (LHC) v CERN-u začel obratovati z energijami 7 TeV. Po nekaj težavah pri jutranjih testih se je stanje normaliziralo, tako da so lahko začele trkati curke protonov. Prvi trk se je zgodil ob 13.06, s čimer se je uradno in tudi praktično začel raziskovalni del programa, za katerega je bil LHC sploh zgrajen. S to močjo bo LHC obratoval 18-24 mesecev. Najprej bodo z eksperimenti poiskali že dokazane delce v standardnem modelu, nato pa se bodo podali na lov za izmikajočim Higgsovim bozonom. Detektorja ATLAS in CMS lahko prečešeta širok masni spekter, tako da bi lahko Higgsov bozon našla tudi, če je njegova masa okrog 160 GeV. Če je težji ali lažji, bodo morali parametre...

Slo-Tech - Veliki hadronski trkalnik v CERN-u je ta teden postavil nov energijski rekord, saj so pospešili curka protonov do energij 3,5 TeV. Dosedanji rekord je znašal 1,18 TeV, postavili pa so ga novembra. Naslednji korak bo trčenje protonskih curkov pri tej energiji, za kar še niso določili datuma. Steve Myers iz CERN-a pojasnjuje, da so s tem želeli dokazati, da je kljub mnogo popravilom veliki hadronski trkalnik v zdravem stanju.

Spomnimo, da se je trenutna serija trkov začela novembra 2009, ko so začeli pri 0,45 TeV. Energijo trkov so takrat povečali do 2,36 TeV (dva curka po 1,18 TeV), nato pa so v začetku letošnjega leta trkalnik za nekaj časa ugasnili, da so ga pripravili na višje...

Guardian - Znanstveniki v CERN-u so včeraj vnovič zagnali veliki hadronski trkalnik (LHC), po tem ko so zadnjih 10 tednov izvajali tehnična vzdrževalna dela. Prve protonske žarke so po ceveh spustili že v soboto, a so jih kmalu ustavili, saj so morali zamenjati nekaj filtrov na sistemih za ohlajanje superprevodnih magnetov. Včeraj so v trkalnik spustili žarek protonov energije 450 GeV, ki ga bodo v tem mesecu pospešili do 3,5 TeV. To je največja hitrost, do katere bodo delce pospeševali v prihodnjih dveh letih. Za tem bo LHC spet nekaj časa ugasnjen zaradi dodatnega vzdrževanja in šele nato bodo delce pospešili do deklariranega maksimuma naprave, tj. 7 TeV. Fiziki upajo, da bodo s trki delcev visokih energij ujeli silhueto Higgsovega bozona.

The New York Times - V petek so v CERN-u ponovno zagnali veliki hadronski trkalnik (LHC), ki je sameval od lanskega septembra. Premierno so ga zagnali 10. septembra lani, a so ga le teden dni za tem zaustavili, ker je prišlo do razlitja šestih ton tekočega helija, ki je prekucnil nekaj večtonskih magnetov. Krivec je bila slaba električna povezava, ki je raztalila bližnjo okolico. Za sčiščenje tunela so morali odstraniti vseh 53 magnetov, poleg tega pa so morali zamenjati oziroma ojačiti tisoče električnih spojev, ki niso zdržali visokih tokov, tako da se je popravilo zavleklo za več kot leto dni.

Po 15-mesecih načrtovanja, popravljanja in testiranja so v petek znova pognali 27-kilometrski trkalnik, tako da so ob desetih zvečer v stabilno tirnico utirili prve...