Nature - Berite tudi nadaljevanje: Z letošnjima člankoma o matičnih celicah je nekaj hudo narobe.

Japonski znanstveniki so odkrili revolucionarno metodo za pridobivanje matičnih celic iz odraslih celic, o čemer so ta teden objavili dva članka v Nature. Iz odraslih mišjih celic so z gojenjem v neprijaznem okolju dobili matične celice, ki so se bile v zarodku sposobne razviti v vsa različna tkiva.

Kratka osvežitev biologije. Vse človeške celice (razen odraslih rdečih krvničk, ki izgubijo jedro) nosijo enak dedni zapis v obliki DNK. Toda odvisno od lokalnih potreb so se celice razvile v različna tkiva, tako da so v vsaki vrsti celic aktivni drugi geni. Matične celice so nediferencirane celice, ki...

Slo-Tech - Začel se je teden razglasitev prejemnikov Nobelovih nagrad in tradicionalno je prva Nobelova nagrada za medicino. Letošnjo nagrado prejmeta britanski biolog John B. Gurdon in japonski zdravnik Shinya Yamanaka za odkritje, da lahko diferencirane somatske celice spremenimo nazaj v pluripotentne matične celice, je danes objavila Švedska kraljeva akademija znanosti.

Doslej je namreč veljalo, da se lahko v katerokoli celico našega organizma razvijejo le pluripotentne matične celice; ko pa dozorijo, to sposobnost izgubijo. Gurdon in Yamanaka sta ločeno pokazala, da to ne drži. Tudi zrele celice se lahko pod ustreznimi pogoji spremenijo nazaj v matične celice, ki se potem morejo diferencirati v celice poljubnega tkiva.

...

Telegraph News - Dlakavi mamut (Mammuthus primigenius) je vrsta mamuta, ki se je pojavil okoli 150.000 let pred našim štetjem in domala izumrl pred 10.000 leti ob koncu pleistocena. Od zadnjega naravnega habitata (živel je še na odmaknjenem Wrangelovem otoku) se je poslovil pred 3.700 leti in od takrat vrsta velja za izumrlo. To se utegne v prihodnjih letih spremeniti, saj japonski znanstvenik po vzoru Jurskega parka želi mamuta oživiti.

V 90. letih preteklega stoletja so v sibirskem permafrostu našli nekaj zamrznjenih kože in mišic, iz katerih so želeli izolirati DNK mamuta. Celice so bile zaradi mraza preveč poškodovane, da bi jim s takratno tehnologijo in znanjem uspelo.

Japonski znanstvenik Teruhiko Wakajama je leta 2008 razvil tehniko, ki je...

Slo-Tech - Znanstveniki na teksaškem M.D. Anderson Cancer Centru so vzredili samce in samice miši, ki imajo genetski material dveh očetov. O odkritju poročajo v članku Generation of viable male and female mice from two fathers, ki je objavljen v reviji Biology of Reproduction.

Ekipa pod vodstvom Richarda Berhringerja je 13 dni po oploditvi izolirala mišje embrionalne fibroblaste iz zarodka moškega spola in iz njih pripravila linijo induciranih pluripotenčnih matičnih (iPS) celic. Približno odstotek teh celic je spontano izgubilo kromosom Y, tako da je ostal genotip X0 (to se lahko zgodi pri normalnem človeškem spočetju, rezultat je Turnerjev sindrom). Te celice so nato vbrizgali v

Discovery News - Japonski znanstveniki z Univerze Keio v Tokiu so s terapijo z matičnimi celicami opicam, ki je imela poškodovano hrbtenjačo, povrnili dobršen del gibljivosti okončin. Vodja skupine Hidejuki Okano pravi, da gre za prvi primer, ko so od vratu navzdol paraliziranemu primatu uspeli vrniti gibljivost. Že pred tem so podobno storili tudi z mišmi.

Dolgorepi opici so deveti dan po poškodbi vbrizgali...

New Scientist - Ste kdaj pomislili, da bi v svoj avto namesto bencina natočili glukozo? Japonski znanstveniki so ustvarili motor, ki ga dejansko poganja glukoza. Bolje rečeno, namenjena je za hrano bakteriji Mycoplasma mobile, ki poganja omenjeni motor. Opazili so, da mikrometer velika bakterija prepleza vsakršen zid. To so izkoristili in naredili neskončni ukrivljeni zid. Naredili so kolo, kakršnega uporabljajo hrčki.



Seveda kolo ni enake velikosti kot hrčkovo, ampak ima le 20 mikrometrov premera in obliko propelerja. Da so s svojim premikanjem bakterije zavrtele propeler, so morali kemijsko modificirati njihovo površino. Kaj so s tem dosegli? Bakterije so postale lepljive in tako so s svojim...

Wired News - Kot poroča Wired News, so raziskovalci University of California iz Los Angelesa razvili postopek genske terapije, s katerim so modificirani virus HIV "prepričali", da napada in uničuje rakaste celice.

Postopek so uspešno preiskusili na živi miši, pravijo pa, da bodo s kliničnim testiranjem na ljudeh še počakali, saj ne želijo, da bi se ponovila zgodba iz leta 1999, ko je 18-letni pacient, ki se je udeležil podobne genske terapije na University of Pennsylvania umrl.

PC World - V Meritu, Inštitutu za materiale in energijo v Tokiu, so objavili, da končujejo razvoj nove vrste gorivnih celic, ki naj bi bile po njihovih trditvah kompaktnejše in močnejše v primerjavi s konkurenčnimi izdelki.

Klasične gorivne celice uporabljajo kot glavno gorivo metanol, znanstveniki pri Meritu pa so se odločili, da bodo raje namesto tega uporabili natrijev borohidrid. Po trditvah znanstevikov bi naj imela uporaba te snovi v primerjavi z metanolom nekaj pomembnih prednosti. Najpomembnejša je, da ustvarijo približno štirikrat toliko energije na isti površini kot klasične DMFC celice. Prav tako se razlikujejo tudi nekateri materiali, ki sestavljajo celico, npr. uporaba nikljeve zlitine za anodo. Pomembno pri tem je to, da so ti materiali cenejši od tistih v DMFC celicah in tako pade cena tudi celotni napravi.

Po izdanih podatkih bi naj njihova gorivna celica merila 80x84x3 mm in bila zmožna pridelati 20 W moči, dovolj za en prenosni računalnik z zelo nizko porabo. Prav tako so...

Slo-Tech - G3 nam je poslal zanimivo novico, ki ni toliko povezana z računalništvom, ampak bolj z naprednimi tehnologijami prihodnosti:
Govori se, da znanstveniki v NASI zelo napredujejo z razvojem nanokapsul, ki bodo v bližnji prihodnosti uporabljene v zdravstvene namene, in sicer tako, da se bodo prebile skozi membrano poškodovane celice in ji nudile prvo pomoč. Velike naj bi bile nekaj nanometrov, zdravljenje raka in tumorjev pa bi postala mala malica, uporabljali pa naj bi jih tudi astronavti, ker bi jih 100 % zaščitile pred sevanjem.

Computer Peripherals - Japonski znanstveniki so pred kratkim objavili resnično revolucionarno tehnologijo za shranjevanje podatkov, ki temelji na steklu in zelo redkem elementu z imenom samarij. S pomočjo njihove tehnike je tako mogoče na s samarijem obdelano steklo zapisovati podatke z zelo kratkimi laserskimi pulsi. Laser na steklu ustvari luminoscentno pikico velikosti 400 nanometrov, pikice pa so med seboj oddaljene samo okoli 100 nanometrov. V en kubični centimeter samarijskega stekla bi tako lahko zapisali kar 1000 GB podatkov, kar je, milo rečeno, ogromno. Seveda pa je tehnologija še v povojih in potreben bo precejšenj napredek, da bo postala splošno uporabna. Femtosekundni laserji so namreč izjemno dragi, samarij je redek, prav tako pa ni znana velikost in poraba energije naprave, ki bi bila potrebna za branje takšnih podatkov. Kljub vsemu pa vsekakor gre za izjemno obetavno tehnologijo, in če vas zanima več, kar pojdite sem.