Nature - Preizkus, v katerem so pri človeku skušali "pomladiti" limfno žlezo priželjc, je dal presenetljivo dobre rezultate: ne le prerojene žleze, temveč obrat epigenetskih ur v testnih osebah. Toda izsledke je treba jemati previdno, ker je šlo za eksperiment zelo omejenega obsega.

Priželjc je limfatični organ, ki se nahaja za prsnico in v katerem bele krvničke, ki nastanejo v kostnem mozgu, dozorijo v limfocite T. V mladosti je polne velikosti, nakar se prične v odrasli dobi krčiti in polniti z neaktivnim maščobnim tkivom, kar z leti slabša imunski sistem. Že od eksperimentov na podganah v osemdesetih letih prejšnjega stoletja vemo, da lahko doziranje rastnega hormona zavre propadanje priželjca ali ga celo preporodi, toda...

CNN - Ameriški Zvezni urad za prehrano in zdravila (FDA) je v javni objavi opozoril, da še ni dokazov, da bi infuzije krvne plazme mladih donorjev pri starejših ljudeh zavirale staranje ali pomagale pri zdravljenju degeneracijskih bolezni. S tem so se strokovnjaki uradno odzvali na vse večjo razširjenost tovrstnih terapij na zasebnih klinikah.

Bliskovit napredek medicinske znanosti je v zadnjih desetletjih vzbudil upanje, da bo človek naposled kmalu znal zavirati staranje in podaljševati življenjsko dobo. To nam trenutno še ne uspeva, saj se je pokazalo, da staranje sestavlja velika množica degeneracijskih procesov, za katere ne obstajajo preprosti načini zdravljenja. Toda to ni preprečilo zdravnikom dvomljive moralne orientacije, da ne bi izkoriščali upanja starejše...

Nature - Telomeraza je encim, ki na 3'-konce DNK dodaja ponovitve baznih parov TTAGGG. Ti tvorijo tako imenovane telomere, to so nekodirajoči deli DNK na koncu vsakega kromosoma, ki ščitijo verigo DNK pred poškodbami. Hkrati omogočajo, da proces podvajanja ne škoduje celici, saj se zadnjih 100-200 nukleotidov ne more podvojiti, a jih telomeraza pripne na podvojeno DNK naknadno. Krajšanje telomer je ena izmed posledic staranja in telomeraza je kot encim, ki temu procesu nasprotuje, mnogokrat omenjana in temeljito preiskovana kot potencialni eliksir mladosti. Raziskovalci s Harvarda v novi številki revije...

Slo-Tech - Raziskovalci s The Craig Venter Instituta v ZDA poročajo o revolucionarnem dosežku, ki ga naši mediji v zadnjih dneh povzemajo kot ustvarjenje sintetične celice ali umetnega življenja. Opredelitev sintetična celica je za nepoučenega bralca zavajajoča, saj ne gre za biologijo psevdoorganskih silicijevih spojin ali celico s celično membrano iz umetnih materialov. Resnica je precej bolj biokemijska in manj spektakularna.

Genski zapis vseh živih bitij je kompaktno zapisan v dolgi molekuli, ki se imenuje deoksiribonukleinska kislina in je navita v kromosome. Molekula je biokopolimer...

Ars Technica - Nič kaj presenetljivo ni dejstvo, da so tipkovnice in miške eni izmed najbolj umazanih predmetov, če z umazanostjo mislimo pestrost in količino bakterij, ki rastejo na njih. Že domače tipkovnice so pravo leglo, medtem ko so javne bolj podobne živalskemu vrtu, o čemer se zlahka prepriča vsak bruc na osnovnem kurzu mikrobiologije (straniščna školjka pa je predsodkom navkljub eno izmed čistejših okolij). Znanstveniki...

Nobelov sklad - Švedska kraljeva akademija znanosti ta teden objavlja letošnje dobitnike Nobelovih nagrad. V ponedeljek so razkrili dobitnike nagrade za medicino, ki gre v roke treh ameriških znanstvenikov, katerih delo je pripomoglo k razumevanju, kako telomere in encim telomeraza ščitijo kromose. V torek pa je sledila za naše strokovno področje pomembnejša razglasitev, saj smo izvedeli, kdo prejme Nobelove nagrado za fiziko. To prejmejo Willard S. Boyle in George E. Smith (vsak četrtino) za iznajdbo CCD-senzorja in Charles K. Kao (polovico) za pomembna odkritja na področju prenosa svetlobe v optičnih vlaknih.

Telomere so deli DNK na koncu kromosomov, ki jih ščitijo pred škodljivimi...

Slo-Tech - Eno ključnih vprašanj evolucije je, kako so se lahko najbolj preproste kisline in molekule začele samoreplicirati in zanetiti večni ogenj evolucije, ki od takrat naprej ni uspel ugasniti. Sedaj pa so znanstveniki tudi v svojih laboratorijih uspeli ustvari RNK-encime, ki so se sposobni samoreplicirati.

Danes je pri razvitih organizmih DNK (deoksiribonukleinska kislina) odgovorna za prenos genetskega zapisa, RNK (ribonukleinska kislina) pa je odvisna od DNK, da uspešno izvaja svojo vlogo izgradnje proteinov. Vendar ena od pomembnih teorij o izvoru življenja pravi, da ker lahko RNK deluje tako kot gen in encim, je RNK bila prisotna na svetu pred DNK in je tako služila kot predhodnica molekule življenja.

Vendar pa je proces kopiranja molekule, najbolj osnoven korak za življenje, hkrati tudi izredno kompleksen in vključuje številne proteine in druge celične komponente. Dolga leta so se znanstveniki ubadali z vprašanjem, ali je možno RNK kopirati tudi na kakšen lažji in preprostejši...

New Scientist - Izraelskim znanstvenikom je uspelo izdelati molekularni računalnik, morda bolj korektno imenovan kalkulator, ki za izračun uporablja dva encima. En je baziran na vodikovem peroksidu, drug pa na glukozi, prisotnost obeh encimov je definirana kot binarna enica, odstotnost kot ničla. Zaenkrat je naprava še zelo počasna, a ima ogromno potenciala in bi znala v prihodnosti prehiteti svoje na siliciju živeče brate. Ker encime uporablja tudi naše telo, Itamar Willner napoveduje celo računalnike kar znotraj naših teles - Človekolator.

Že vidim Apple iNoht. Izraelcem pa preostane samo še da preprogramirajo Hamas, ponudijo podobne usluge ZDA in so na konju. Lennonova pesem Imagine bo zvenela nekoliko drugače, kot si je zamislil avtor.