Nature - Raziskovalci v KEK-u (Organizacija za raziskave s pospeševalnikom visokih energij) v Tsukubi na Japonskem so v eksperimentu Belle zelo verjetno odkrili prvi delec, ki je sestavljen iz štirih kvarkov. To po standardnem modelu ni nemogoče, je pa doslej neopaženo. Doslej znani delci namreč sestojijo iz dveh (na primer pioni ali kaoni) ali treh kvarkov (na primer protoni, nevtroni). Sedaj pa so pri trku visokoenergijskih žarkov elektronov in pozitronov (ki ima sicer še vedno tisočkrat manj energije kot tisti, ki jih trkajo v CERN-u), zasledili delce, ki so očitno nastali iz 152 za hip nastalih in takoj razpadlih delcev iz štirih kvarkov. Verjetnost, da gre za statistično anomalijo, vrednotijo na 1 proti 3,5 milijona. O odkritju pišejo v dveh člankih v Physical Review Letters. Rezultate so uspeli ponoviti tudi...

Slo-Tech - Veliki hadronski trkalnik (LHC) v CERN-u je dosegel nov rekord v luminoznosti protonskega curka, ki sedaj znaša 4,67 . 10³² cm^-2 s^-1. Dosedanji rekord je znašal 4,02 . 10³² cm^-2 s^-1 in je bil lani dosežen v trkalniku Tevatron v Illinoisu. Luminoznost je merilo za gostoto curka, saj jo računamo kot produkt števila delcev na časovno in površinsko enoto ter motnosti tarče (ki je povezana s frekvenco trkov). Skupaj z energijo protonov je najpomembnejša karakteristika curka.

James Gillies in Mike Lamont iz CERN-a na svojem blogu pojasnjujeta, kaj pomeni dosežena luminoznost. Curek namreč ne sestoji iz kontinuiranega snopa delcev, ampak ti potujejo v nekajcentimetrskih paketkih, ki se pred trkom stisnejo do velikost premera...

Guardian - Po zimskem spanju so konec preteklega tedna vnovič zagnali veliki hadronski trkalnik (LHC) v CERN-u. V trkalniku že krožita prva curka protonov z energijami 450 GeV, ki bosta po predvidevanjih trčila čez nekaj tednov, ko bo nujna energija že 3,5 TeV.

LHC bo deloval do konca leta 2012 brez vmesnih prekinitev. Tako tudi ne bodo povečali energij curkov s 3,5 TeV na 7 TeV, kot je bilo prvotno načrtovano, temveč bodo pri nižji energiji raje povečali število trkov. Sergio Bertolucci, raziskovalni direktor v CERN-u, pojasnjuje, da se je v preteklem letu pokazalo, da obstojijo tudi pri nižjih energijah velike možnosti za uspešne trke (pri tem seveda namiguje na Higgsov bozon).

PhysOrg.com - Lahko si oddahnemo, saj v Švici ne bodo zakrivili konca sveta. V CERN-u so zaključili eksperiment CMS in pri tem niso zaznali nobenih miniaturnih črnih lukenj, ki so jih napovedovale nekatere teorije.

Nekaj izmed teorij, ki poizkušajo poenotiti splošno relativnost in kvantno mehaniko, predpostavlja obstoj zavitih višjih dimenzij. Če bi v CERN-u delci trkali z zadostnimi energijami, bi lahko med seboj interagirali z gravitacijsko silo, katere jakost bi bila primerljiva jakosti ostalih osnovnih sil. Gravitacija postane pomembna nad Planckovo skalo, ki jo kánonske teorije uvrščajo v velikostni razred 10¹⁶ TeV. Nekaj bolj eksotičnih teorij poenotenja predvideva, da je prava Planckova skala že v razredu 1-10 TeV. To bi...

Slo-Tech - Veliki hadronski trkalnik (LHC) v CERN-u je dosegel svoje cilje za letos, zato sedaj stopa v naslednjo fazo svojega obratovanja. Od konca marca, ko so izvedli prve trke, so tam trkali protone s približno energijo 7 TeV in luminoznostjo 10³² cm^-2 s^-1, ki so jo dosegli celo dva tedna pred iztekom postavljenega roka. Rolf Heuer, generalni direktor CERN-a, pravi, da so zelo zadovoljni, saj to dokazuje, da so bili postavljeni načrti realistični, četudi zahtevni. Dodaja, da so potrdili nekaj aspektov standardnega modela, saj so med drugim prvič opazili kvark gor pri trkih med protoni.



V naslednji fazi delovanja bo LHC trkal svinčeve ione. Z njimi želijo proizvesti nekaj kvark-gluonske plazme, ki je podobna snovi z začetka...

Heise - Veliki hadronski trkalnik (LHC) resda še ni dal dokončnega odgovora o usodi Higgsovega bozona in je nenehno tarča kritik, a znanstveniki so z njegovim letošnjim izplenom zadovoljni. Za letos zastavljen cilj so namreč izpolnili.

Dosegli so načrtovano luminoznost protonskega curka 10³² cm^-2 s^-1, kar je pomembno pri iskanju izmuzljivega bozona. Luminoznost je pomembna količina, ki se izračuna kot produkt števila delcev na časovno in površinsko enoto ter motnosti tarče (ki je povezana s frekvenco trkov). Podatki iz eksperimenta ATLAS pričajo o 1,4 . 10³² cm^-2 s^-1, kar je dvakrat manj od tiste v Tevatronu. A sčasoma naj bi LHC zmogel še dva velikostna razreda večjo luminoznost.

Kaj dosti več od LHC-ja letos ne bomo dobili, saj bodo vanj...

Slo-Tech - Včeraj je veliki hadronski trkalnik (LHC) v CERN-u začel obratovati z energijami 7 TeV. Po nekaj težavah pri jutranjih testih se je stanje normaliziralo, tako da so lahko začele trkati curke protonov. Prvi trk se je zgodil ob 13.06, s čimer se je uradno in tudi praktično začel raziskovalni del programa, za katerega je bil LHC sploh zgrajen. S to močjo bo LHC obratoval 18-24 mesecev. Najprej bodo z eksperimenti poiskali že dokazane delce v standardnem modelu, nato pa se bodo podali na lov za izmikajočim Higgsovim bozonom. Detektorja ATLAS in CMS lahko prečešeta širok masni spekter, tako da bi lahko Higgsov bozon našla tudi, če je njegova masa okrog 160 GeV. Če je težji ali lažji, bodo morali parametre...

Guardian - Znanstveniki v CERN-u so včeraj vnovič zagnali veliki hadronski trkalnik (LHC), po tem ko so zadnjih 10 tednov izvajali tehnična vzdrževalna dela. Prve protonske žarke so po ceveh spustili že v soboto, a so jih kmalu ustavili, saj so morali zamenjati nekaj filtrov na sistemih za ohlajanje superprevodnih magnetov. Včeraj so v trkalnik spustili žarek protonov energije 450 GeV, ki ga bodo v tem mesecu pospešili do 3,5 TeV. To je največja hitrost, do katere bodo delce pospeševali v prihodnjih dveh letih. Za tem bo LHC spet nekaj časa ugasnjen zaradi dodatnega vzdrževanja in šele nato bodo delce pospešili do deklariranega maksimuma naprave, tj. 7 TeV. Fiziki upajo, da bodo s trki delcev visokih energij ujeli silhueto Higgsovega bozona.

The Register - Predvčerajšnjim je znanstvenikom v CERN-u spet zastal dih, saj so imeli ponovno težave z velikim hadronskim trkalnikom (LHC). Napaka ni bila neposredno v delu LHC, marveč je zatajila 18-kilovoltna električna napeljava v Meyrinu, zaradi česar je LHC na videz mrknil. Internetne strani, živi posnetki s kamer in podobno se je izključilo, ko so pognali dizelske agregate, ki pa so zagotavljali dovolj energije, da so magneti ostali primerno ohlajeni. To je zelo pomembno, saj bi morebitno ogrevanje projekt spet poslalo nekaj tednov nazaj.

Sedaj vas lahko razveselimo s podatkom, da so napajanje že vzpostavili in da vse funkcionira po načrtih. Ob 22.15 uri v sredo so prav tako že uspeli utiriti curek protonov, ki veselo šviga...

Slashdot - Štiri dni po vnovičnem zagonu velikega hadronskega trkalnika so v njem izvedli prve poizkusne trke, s čimer so preverili sinhroniziranost žarkov protonov. Življenjski čas curka protonov je bil 10 ur, ves čas so krožili z energijo 450 GeV, nazadnje pa so jih treščili vkup. Prve trke so izvedli pri detektorju ATLAS, sledili pa so CMS, ALICE in LHCb. Sedaj bodo sledile priprave za povečanje energije delcev do 1,2 TeV, katero naj bi dosegli do božiča, s trki pri tej energiji pa bodo pridobili dodatne informacije za kalibracijo eksperimenta.



Še smo tu, LHC pa za zdaj še deluje.

The New York Times - V petek so v CERN-u ponovno zagnali veliki hadronski trkalnik (LHC), ki je sameval od lanskega septembra. Premierno so ga zagnali 10. septembra lani, a so ga le teden dni za tem zaustavili, ker je prišlo do razlitja šestih ton tekočega helija, ki je prekucnil nekaj večtonskih magnetov. Krivec je bila slaba električna povezava, ki je raztalila bližnjo okolico. Za sčiščenje tunela so morali odstraniti vseh 53 magnetov, poleg tega pa so morali zamenjati oziroma ojačiti tisoče električnih spojev, ki niso zdržali visokih tokov, tako da se je popravilo zavleklo za več kot leto dni.

Po 15-mesecih načrtovanja, popravljanja in testiranja so v petek znova pognali 27-kilometrski trkalnik, tako da so ob desetih zvečer v stabilno tirnico utirili prve...