Slo-Tech - Nobelovo nagrado za fiziko bosta letos prejela japonski fizika Takaaki Kajita in kanadski fizik Arthur B. McDonald za odkritje oscilacij nevtrinov, kar dokazuje, da imajo nevtrini maso. Kajita in McDonald sta delovala v velikih kolaboracijah, a ker lahko Nobelovo nagrado prejmejo največ trije posamezniki, je Švedska kraljeva akademija znanosti sklenila, da sta prav omenjena odigrala ključno vlogo pri izpostavljenem odkritju. Vsak izmed njiju bo prejel štiri milijone švedskih kron (430.000 evrov).

Wolfgang Pauli, ki je leta 1945 prejel Nobelovo nagrado za odkritje po njem poimenovanega principa, da dva fermiona ne moreta zasedati istega kvantnega stanja, je leta 1930 v obupanih poizkusih razložiti beta...

PhysOrg.com - Eno izmed vélikih nepojasnjenih vprašanj v fizike je obstoj temne snovi. Tako označujemo domnevno prisotno snov, ki je ne moremo zaznati, ker ne seva, a jo potrebujemo za razlago eksperimentalnih opažanj, kot je denimo obstoj galaksij (vidna masa je premajhna, da bi se bile tvorile). Temna snov zajema manjkajočo maso, brez katere trenutno veljavna struja fizike ne more pojasniti opaženih gravitacijskih učinkov, ker je običajne vidne snovi (barionska materija) približno šestkrat premalo. Zato predpostavljajo, da je temne snovi petkrat več od običajne. Druga, manj sprejeta...

PhysOrg.com - Znanstveniki v laboratoriju Fermilab v Illinoisu so objavili rezultate svojega eksperimenta, ki dopolnjujejo pred dvema tednoma obelodanjene izsledke japonskega eksperimenta T2K o oscilacijah nevtrinov. Vsi preizkusi so namenjeni iskanju odgovora na vprašanje, ali nevtrini lahko menjajo okus in kako pogosto se to zgodi. CERN in OPERA sta lani zaznala prvi primer oscilacije umetno produciranega nevtrina v zgodovini, a je šlo za izoliran dogodek. Nadaljnji eksperimenti poizkušajo osvetliti...

PhysOrg.com - Raziskovalci iz CERN-a poročajo o rekordnem dosežku pri hranjenju antimaterije, saj so uspeli 309 atomov antivodika obdržati skoraj 18 minut, preden je prišel v stik z materijo in anihiliral. To je za štiri velikostne razrede dlje kot doslej, ko so uspeli antiatome v različnih pasteh hraniti vsega nekaj sto milisekund. Več minut je za atome praktično večnost in tako nudi nove možnosti raziskav antimaterije.

V trkalniku nastale pozitrone in antiprotone so dovolj ohladili, da so imeli zadosti nizko energijo pri tvorbi antiatomov. Te so nato v osnovnem stanju ujeli v magnetne pasti, kjer so se zadržali 1000 sekund, preden so anihilirali zaradi trkov z ostanki plina (vakuum pač nikoli ni...

PhysOrg.com - Antimaterija se od navadne materije, iz katere je sestavljeno vso vidno vesolje, razlikuje le po naboju osnovnih delcev. V vseh ostalih lastnosti so antidelci povsem identični delcem. Ob trku delca z antidelcem se izničita in pretvorita v energijo v procesu anihilacije, kar je glavni razlog za težavno skladiščenje antimaterije. Pri zadevanju v stene posode, ki je kakopak iz materije, bi sproti anihilirala. Za shranjevanje antimaterije se zato uporabljajo različne pasti, kot je Penningova past za nabite antidelce.

Doslej najtežji znani antidelec je bilo jedro antihelija-3, ki so ga proizvedli in zaznali že v 70. letih prejšnjega stoletja. V novi številki revije Nature znanstveniki Brookhaven...

Slo-Tech - Po standardnem modelu obstojijo nevtrini v treh okusih (elektronski, muonski in tauonski), a eksperimenti iz Fermilaba kažejo, da bi utegnila resnično obstajati tudi četrta vrsta nevtrinov. Doslej je bolj ali manj sprejeto dejstvo, da lahko te tri vrste nevtrinov oscilirajo in se medsebojno pretvarjajo, in prav te vrste oscilacij je meril eksperiment MiniBooNE (Mini Booster Neutrino Experiment). Znanstvenike pa je presenetilo odkritje, da je bilo oscilacij preveč.

Zaslužni...

Slo-Tech - Pretekli mesec smo pisali, da naj bi znanstveniki s Stanforda in Purdue University bili ugotovili, da na radioaktivni razpad delcev vplivajo nevtrini. Natančnejše analize so pokazale, kar so naši forumaši napovedali že na začetku. Razpadna konstanta je konstantna.

Malo verjetno hipotezo o vplivu nevtrinov na razpadno konstanto so preverjali znanstveniki z Nacionalnega inštituta za standarde in tehnologijo (NIST), Univerze...

Ars Technica - Pred štirinajstimi dnevi smo poročali, da so znanstveniki v CERN-u in italijanskem Gran Sassu odkrili, da se izmuzljivim subatomski delcem nevtrinom spreminja okus. Za potrditev te teorije bo potrebnih še več opazovanj, saj je en sam dogodek statistično premalo za utemeljitev, a če bo model potrjen, bo to hkrati pomenilo, da imajo nevtrini maso, kar moderne teorije že nekaj časa napovedujejo. Včeraj pa so v Fermilabu objavili rezultate svojih poizkusov, ki kažejo nekaj mnogo bolj čudnega. Zdi se, da imajo nevtrini drugačno maso kot antinevtrini (posredno izmerjeno preko Δm²).

Kvantni svet je resda zase svet, čuden in svetal, a ena lastnost je doslej veljala kot pribito. Antidelci imajo enake...

Slo-Tech - Nevtrini so elementarni delci iz razreda leptonov, ki si jih leta 1930 izmislil Wolfgang Pauli, da je lahko uredil svoje enačbe radioaktivnih razpadov. Ker pri beta razpadu opaženi delci niso imeli toliko energije, gibalne količine in vrtilne količine kot starševski izotopi, je predpostavil, da razliko poberejo delci, ki se imenujejo nevtroni. Žal je James Chadwick leta 1932 odkril masivne delce in jih poimenoval nevtroni, kar se je ohranilo do danes. Paulijeve skrivnostne delce je Enrico Fermi zato poimenoval nevtrino. Odkrili so jih petindvajset let pozneje.

Podobno kot antidelci antinevtrini so nevtrini sila izmuzljivi delci, saj z materijo slabo reagirajo. Vsako sekundo naše telo...

TG Daily - Nevtrini so osnovni delci brez električnega naboja s spinom 1/2 in z majhno maso, ki se gibljejo s skoraj svetlobno hitrostjo in praktično neovirano potujejo skozi snov. Nanje deluje le šibka sila, medtem ko elektromagnetna in močna sila nanje ne vplivata, zaradi česar je njihova interakcija s snovjo...

BBC - Znanstveniki so z 99.999 odstotno verjetnostjo dokazali, da nevtrini, ki jih Sonce odda, na poti do Zemlje spremenijo svoj tip. S tem dokazom so razložili že 30 let trajajočo uganko, zakaj tako malo nevtrinov pride do Zemlje. Podatke za to trditev so dobili v kanadskem observatoriju za nevtrine v Sudburyju. Observatorij je pravi arhitektonski čudež, saj je v obliki 22-meterske krogle (nekje ekvivalent desetnadstropni stolpnici) ter potopljen 100 metrov pod zemljo. V krogli je 1000 ton ultračiste težke vode, ki obkroža še dodatno maso zelo čiste navadne vode - vse to, da zmanjšajo sevanje na absolutni minimum ter zaznajo en nevtrino na uro. S tem objektom so lahko raziskovalci ugotovili, da je število elektronskih nevtrinov, ki pridejo do Zemlje, le del števila, ki jih odda Sonce (okoli 30 odstotkov), kar je, tako pravijo oni, čisti dokaz za to, da nevtrini spreminjajo svoj tip na poti do našega planeta. Klik!