IBM - Raziskovalci iz IBM-a so razvili prve umetne nanometrske nevrone iz pomnilnika na fazne spremembe (PCM), ki se obnašajo zelo podobno kot naravni nevroni v živih bitjih. Ekipa IBM Researcha v Zürichu je iznašla postopek za njihovo izgradnjo ter postavila omrežje 500 takih nevronov, s čimer se odpira pot k širši uporabi strojnega učenja in, če se optimistično zazremo v prihodnost, h gradnji umetnih možganov.

Že dolgo časa je sprejeto dejstvo, da s klasičnimi računalniki in proceduralnim programiranje ne bomo umetni inteligenci prišli niti blizu. Človeški možgani pač delujejo drugače in trenutno so edini pametni model kolikor toliko univerzalne inteligence, ki nam je poznan. Strojno učenje, ki svoj razcvet doživlja v zadnjih...

Slo-Tech - Pravijo, da so težave s koncentracijo simptom današnjega časa. Preobilica informacij na vseh koncih in krajih naj bi krajšala obdobje pozornosti, tako da smo se na neko vest sposobni osredotočiti le še za zelo kratek čas. Celo ob opravilih, ki jih moramo izvajati v službi, naša misli hitro odtavajo kam stran in včasih se je treba prav prisiliti, da se to ne dogaja (prepogosto). Tavanje misli načeloma štejemo kot nezaželeno lastnost, a razloga za te težave s pozornostjo še nismo dokončno odkrili.

Čedalje več ljud ima diagnosticiran ADHD, razloga pa ne poznamo. Ena izmed bolj priljubljenih...

engadget - IBM je skupaj s še štirimi univerzami (Columbia, Cornell, California in Wisconsin) in DARPO ustvaril prvi čip, katerega zasnova ni zasnovana na von Neumann-ovem modelu računalnika (procesor in spomin ločena ter povezana z vodilom), ampak je modeliram po vzoru človeških možganov (nevroni oz. živčne celice, služijo kot procesorji za izračun informacij; sinapse, ki služijo kot osnova za učenje in spomin in nevrite (aksone), ki povezujejo tkivo računalnika).

Problem von Neumann-ovih računalnikov je postala predvsem njihova nezmožnost rasti in posledično reševanje velikih problemov. Z razstjo...

Eurekalert - Raziskovalci iz Göttingena so proučevali ustroj možganov, in sicer jih je posebej zanimala aktivnost nevronov in kako hitro ti zanemarjajo informacije. Svoje izsledke so objavili v članku Dynamical Entropy Production in Spiking Neuron Networks in the Balanced State (dostopen je z naših univerz) v reviji Physical Review Letters, koder opisujejo, da možgani informacije pozabljajo s hitrostjo enega bita na nevron na sekundo, kar je bistveno hitreje od predvidevanj.

Možgani sestojijo iz več med seboj povezanih nevronov, ki tvorijo povezave s svojimi sosedi. Ko do nevrona prispe impulz, nevron bodisi posreduje impulz svojemu sosedu bodisi ga ne. Rezultat več milijard tovrstnih odločitev je procesiranje podatkov v...

Slo-Tech - Kot poročajo na Children's Hospital Boston, je njihovim raziskovalcem skupaj z raziskovalci iz UC Irvine in UC San Diego uspelo spodbuditi rast nevronov po poškodbi hrbtenice, ti nevroni pa so potem tvorili sinapse. To jim je uspelo na miših, in sicer tako, da so blokirali poseben encim (PTEN), ki blokira rast nevronskih celic.

Raziskovanje je sicer še v zelo zgodnji fazi, kaže pa, da bo nekoč v prihodnosti morda mogoče zdraviti poškodbe hrbtenice. Članek z rezultati študije z naslovom PTEN deletion enhances the regenerative...

Slo-Tech - V British Journal of Cancer je bil pred kratkim objavljen članek z naslovom Detection of lung, breast, colorectal, and prostate cancers from exhaled breath using a single array of nanosensors.

Kot je bilo namreč že predhodno znano, različne vrste raka oddajajo različne "vonje" oz. hlapne organske spojine. Izraelski raziskovalci Peng, Hakim, Broza1, Billan, Abdah-Bortnyak, Kuten, Tisch in Haick pa so sedaj razvili posebne nanosenzorje, s pomočjo katerih je mogoče v izdihani sapi pacienta zaznati ustrezne hlapne...

Technology Review - Evropska skupina znanstvenikov in raziskovalcev z imenom FACETS (Fast Analog Computing with Emergent Transient States project), ki jo koordinira profesor fizike Karlheinz Meier z Universitãt Heidelberg, je razvila procesor, ki posnema delovanje možganov. Sestavili so ga iz 200.000 umetnih nevronov in 50 milijonov sinaptičnih povezav med njimi, s čimer se želijo približati organiziranosti naših možganov. Ti sicer vsebujejo več kot 100 milijard nevronov. Za vsak nevron so porabili približno 100 elektronskih komponent (tranzistorjev, kondenzatorjev ...), medtem ko jih sinapsa zahteva le 20. Ker je sinaps tako mnogo več, na silicijevi rezini...

Slo-Tech - Znanstveniki na Harvardu so uspeli ustvariti umetne sinapse med nanoelektronskimi napravami in sesalčjimi nevroni. Tranzistorji iz nanožičk, ki jih je razvil kemik Charles M. Lieber s kolegi, omogočajo merjenje, stimuliranje in inhibiranje živčnih impulzov na nekaj velikostnih razredov manjšem območju kot zdajšnje tehnike. Ker je stik med nanožičko in nevronom tako majhen - dolg samo okoli 20 nanometrov -, je Liebrovi skupini uspelo meriti in spreminjati prevodnost na kar 50 mestih vzdolž ene celice. Poleg majhnosti je prednost tehnike tudi v tem, da celice ne poškoduje, za razliko od mikropipet, ki se večinoma uporabljajo danes.

Možnosti nove tehnologije so velikanske. Poleg zelo detajlnega vpogleda v delovanje kompleksnih nevronskih mrež, bodo nanožičke lahko služile kot vezni člen med živci in elektronskimi protezami, odpirajo pa tudi možnosti za izgradnjo hibridnih vezij, ki bodo povezala moč nanoelektronskih in bioloških komponent.

Vir: Harvard University Gazette.

FOX News - Nedaleč od naše deželice, na univerzi V Padovi jim je uspelo s pomočjo proteinov vzpostaviti komunikacijo med nevroni in čipom. Član raziskovalne ekipe Stefano Vassanelli sicer pravi, da bodo minila še desetletja do praktične uporabe v medicini, saj se nevroni sedaj med simulacijami poškodujejo.

Že vidim Apple iLife BlackBox, ki bo poleg ostalega, v primeru nevarnosti naredil backup možganov. V primeru neuporabnosti biološkega telesa, te bodo prenesli na InternetHeaven oz. iWalhalla, če boste naročili vaše bodoče bivanje v skandinavskem pomnilniku.

Wired News - Na Floridi so nabrali 25.000 podganjih nevronov in jih poslali pilotirati F/A-22. Za enkrat sicer le simulator, ampak očitno so glodalci po naravi dobri piloti, saj zanesljivo krmarijo letalo v vseh vremenskih pogojih.

Kot vhod mreža nevronov dobi horizontalni in vertikalni premik, na podlagi katerega se prožijo signali za premikanje telesa. Ti se prevedejo v premike palice (s to spreminjamo vpadni kot in vrtenje okoli vzdolžne osi) in jih lahko strnemo v tri področja, levo-desno, naprej-nazaj in odklon. V tem pogledu je vse skupaj resda precej podobno klasičnim avtopilotom, nikar pa ne pozabimo, da ta pristop na relativno preprost način odpira pot do bistveno bolj napredne sposobnosti učenja in razpozanvanja...