Slo-Tech - Učinek placebo je v medicini izjemno znan in povzroča težave pri raziskavah učinkovitosti zdravil in posegov. Poenostavljeno povedano je placebo snov, ki nima nobene fiziološke aktivnosti, a na človeka deluje blagodejno, ker ta to verjame. Placebo zavzema širok spekter, od tablet in injekcij do navideznih operacij.

Načeloma velja, da je učinek placebo izrazitejši pri simptomi, ki so pod nadzorom možganov, na primer splošno počutje, bolečina, depresija, pa tudi krvni tlak. Šibkeje občutimo placebo pri rakavih obolenjih ali travmatskih poškodbah, kjer je vpliv možganov manjši.

Teorij, od kod izvira placebo, je več, a...

Slo-Tech - Placebo je poznan psihofiziološki učinek, ki ga izrabljamo tudi v zdravstvu. Če bolnik misli, da uživa zdravilno učinkovino ali da se na njem izvaja kakšen zdravniški poseg, okreva hitreje od bolnikov, ki tega prepričanja nimajo, čeprav nihče ni prejel ničesar koristnega. Efekt je tako močan, da pri vseh kliničnih testiranjih zdravil primerjajo učinkovitost placeba in zdravilne učinkovine. Znanstveniki s Harvarda pa v članku Placebos without Deception: A Randomized Controlled Trial in Irritable Bowel Syndrome, ki je objavljen v odprti reviji PLoS ONE, ugotavljajo, da placebo deluje tudi, če bolniki vedo zanj.

V študiji so 80 ljudi s sindromom razdražljivega črevesja razdelili v dve skupini. Eno so zdravili s placebom tako, da...

Guardian - Mnogi bralci ste najverjetneje (s skodelico kave v roki?) nekoliko nejeverno pogledali ta naslov, sploh na to ponedeljkovo jutro. A prav to trdi Peter Rogers, vodja raziskave na univerzi v Bristolu. Pravi, da pijte kavo redno oz. je sploh ne pijte, saj razlik med obema scenarijema ne bo. Redni uživalci kofeina naj bi bili namreč prav tako budni, kot ljudje, ki ne pijejo kave oz. raznih energijskih pijač s kofeinom.

Razlog za to naj bi se pravzaprav skrival v odvisnosti. Jutranja merica kofeina namreč zgolj prežene simptome odvajanja, do katerih pride čez noč. Obenem to pomeni, da morate kofein uživati vsak dan, saj prekinitev pitja kave ob vikendih ne bo pomenila nič dobrega za počutje...

CNet - Finski mobilni gigant Nokia je včeraj objavil, da bo v sklopu krčenja stroškov odpustil okrog 330 zaposlenih iz divizije raziskave in razvoj, kar predstavlja dva odstotka zaposlenih v tem sektorju podjetja. Od teh bo 230 nesrečnikov iz Ouluja s Finskega, preostali pa iz københavnskega obrata. Kot so dejali, naj bi jim pomagali z odpravninami in pomočjo pri iskanju novih služb.

Problem so seveda poslovni rezultati, saj je Nokia v zadnjem četrtletju nabrala 832 milijonov dolarjev izgube in prodala za petino manj izdelkov kot leto prej. Zadnji podatki kažejo, da se je delež Nokie na področju pametnih telefonov s 50 odstotkov skrčil na 35 odstotkov. K dnu jih vleče tudi Nokia Siemens, ki je v solastništvu finske matere, saj je zabeležil za milijardo evrov izgube. Ali je varčevanje pri raziskavah in razvoju pameten način za rešitev iz rdečih številk, je drugo vprašanje. Nokia že meni tako.

ComputerWorld - Pretekli mesec se je na spletu za širšo javnost odprl The Personal Genome Project, ki je sicer prvi vdih življenja doživel lani. Cilj je bil ustvariti podatkovno bazo, v kateri bi bilo javno dostopnih 100.000 genomov različnih ljudi. Sprva so začeli z 10 prostovoljci, katerih slike, anamnezo in druge podatke so postavili na splet. Šlo je za ljudi, ki so vedeli, v kaj se podajajo in da ne morejo pričakovati anonimnosti. Do tega trenutka se je prijavilo 13.000 ljudi, ki so pripravljeni svoj genetski material deliti s širnim svetom.

George Church, vodja iniciative, pravi, da je namen projekta znanstveni srenji ponuditi genetske informacije, ki bodo uporabne za študije dednih bolezni. Sam verjame, da bo čez nekaj let vsakdo imel možnost zapis svojega genoma hraniti v elektronski obliki. Churcheva ekipa si, denimo, s podatki iz projekta pomaga pri raziskavah morfoloških značilnosti ljudi (izgled) in njihovem kodiranju v genih.

Prostovoljci, ki se bodo prijavili k projektu, bodo morali...

Slo-Tech - V Britaniji bodo v kratkem začeli z projektom Biobank, katerega cilj je preučiti povezavo med gensko zasnovo in življenskim stilom ter različnimi vrstami obolenj.

V okviru projekta bodo rekrutirali pol milijona Britancev starih med 40 in 69 leti, kar predstavlja 1% britanske populacije. Vsak prostovoljec bo oddal vzorec krvi in urina, tako pridobljene vzorce DNK pa bodo shranili za neomejen čas. Prostovoljci bodo morali odgovoriti tudi na zelo podroben vprašalnik o življenskem stilu, zdravju in življenskem okolju. Prostovoljce bodo raziskovalno spremljali do smrti.

Raziskava naj bi dala odgovore na vprašanja kateri faktorji prispevajo k nastanku in razvoju različnih obolenj, poleg tega pa gre tudi za najbolj obsežno zbirko osebnih podatkov na svetu.

Vsekakor se podobne baze osebnih podatkov ne bi branili niti na Kitajskem. Le da bi bilo tam morda raziskovalno vprašanje zastavljeno nekoliko drugače: kateri faktorji prispevajo k lojalnosti režimu in kakšna je tipična genska...

Slo-Tech - Vsakič presenetijo, vam povem [:D]. Tokratna izdaja se posveča nakupu vesoljskega poleta (verjemite, ruska vojska zadevo trži preko interneta), nato govorijo o človeku, katerega življenjski cilj je, da bi se s svojo doma narejeno raketo izstrelil v orbito ter s padalom spustil v ocean, ne manjka pa tudi znanstvena razprava, zakaj je kofein eden največjih dosežkov moderne civilizacije. Klik!