Slo-Tech - Tudi pri diskih se proizvajalci počasi bližajo fizikalnim mejam trenutne tehnologije, kar se kaže kot uporaba čedalje zapletenejših trikov za povečevanje gostote zapisa. Eden izmed njih je magnetnih zapis podatkov s toploto (HAMR ozioma heat-assisted magnetic recording), ki že trka na vrata. Seagate si je upal smelo napovedati, da bodo do konca prihodnjega leta izdelali prve diske s to tehnologijo.

Pri HAMR se za zapis podatkov uporablja laser, ki pred zapisom podatkov segreje področje diska, kamor se bodo podatki zapisovali. Zapisovanje na segreto področje terja šibkejša magnetna polja, zato je manj možnosti, da okolico zmotimo. S HAMR zmanjšujejo superparamagnetizem, ki predstavlja omejitev najvišje gostote...

Slo-Tech - Mednarodno združenje proizvajalcev opreme in materialov za diske (IDEMA) je izdalo nov časovni okvir, v katerem napoveduje diske s kapaciteto 100 TB v prihodnjih desetih letih. Da se bo to zgodilo, pa bo treba rešiti še nekaj tehnoloških izzivov.

Zviševanje gostote zapisa podatkov na magnetnih ploščah terja domiselne trike, ker preprosto tiščanje bitov čedalje bliže ne deluje. Rekordna gostota zapisa je trenutno okrog enega terabita na kvadratni palec, kar bo treba v naslednjih desetih letih podeseteriti.

O prvih tehnologijah na tej poti smo že pisali. Več magnetnih plošč v enako ohišje lahko shranimo, če jih namestimo bliže, kar terja polnjenje diskov s helijem. Ta ima nižjo gostoto in višjo toploto prevodnost, zato povzroča manj upora in segrevanja, a še...

Sony - Sony je razvil nov način zapisa na magnetni trak, ki omogoča doseganje gostote zapisa 148 Gb na kvadratni palec, kar je približno 74-krat več od trakov v današnjih tračnih enotah. S to tehnologijo obljubljajo izdelavo enot, ki bodo sposobne shraniti do 185 TB podatkov.

Razlika v primerjavi z današnjo tehnologijo LTO-6, ki z 2 Gb na kvadratni palec omogoča izdelavo kaset s kapaciteto do 2,5 TB, je posledica drugačnega načina priprave magnetnih zrnc na površini. Sony je razvil način nanosa z razprševanjem (sputter deposition) v vakuumu, ki tvori več slojev magnetnih kristalov z uniformno orientacijo na polimernem filmu debeline 5 mikrometrov. To so storili tako, da so tarčo obstreljevali z argonovimi...

PC World - Klasični trdi diski dandanes so skoraj hermetično zaprti. To pomeni, da sicer imajo majhno luknjico, čez katero je poveznjen mikronski filter delcev, a je njena funkcija le izenačevanja tlaka. V povprečju je snovni tok skoznjo zanemarljiv. Kljub temu to postavlja nekatere omejitve, med katerimi je najbolj očitna najvišja dovoljena nadmorska višina, kjer naprave še smemo uporabljati. Razlog je v z višino pojemajoči gostoti zraka, ki zmore s konvekcijo prenašati vedno manj toplote, zato se pri ekstremnih nadmorskih višinah naprave začnejo pregrevati. Dodatne težave pri zmanjšanju zračnega tlaka so zmanjšan vzgon, ki drži bralno glavo nad ploščami diska.

Western Digital je po več letih razvoja uspel izdelati trde diske (izjava za javnost),...

Seagate - Seagate je kot prvi proizvajalec trdih diskov dosegel gostoto zapisa podatkov 1 Tb na kvadratni palec, s čimer se obeta povečanje kapacitete prihodnjih trdih diskov, so zapisali v izjavi za javnost. V Seagatu obljubljajo, da se bo takoj po uvedbi nove tehnologije kapaciteta diskov v primerjavi z današnjimi podvojila, da konca desetletja pa naj bi na 3,5-palčne diske stlačili do 60 TB podatkov. Trenutno najprostornejši 3,5-pačni trdi diski merijo 3 TB in prinašajo gostoto zapisa okoli 620 Gb na kvadratni palec.

Nova tehnologija se imenuje HAMR, kar pomeni magnetno zapisovanje s toploto (heat-assisted magnetic recording). Izumil jo je Fujitsu leta 2006, o njem pa smo obširneje pisali predlani. Za delovanje...

IT Pro Portal - Skupina raziskovalcev z več inštitutov in univerz v Singapurju je razvila proces (izjava za javnost), ki lahko z uporabo kuhinjske soli (natrijev klorid) poveča kapaciteto klasičnih magnetnih trdih diskov do šestkrat. Ekipa je odkrila postopek, ki omogoča gostoto zapisa vse do 3,3 terabita na kvadratni palec, medtem ko imajo današnji največji modeli gostote do 0,63 terabita na kvadratni palec, prve terabitne metode pa so se v laboratorijih pojavile lani.

Ekipa je uporabila posebno metodo nanovzorčenja (nanopatterning), ki omogoča gradnjo polj magnetnih bitov, ki imajo pravilnejše lastnosti od klasičnih naključno razporejenih....

Ars Technica - V zadnjem času kapaciteta trdih diskov le počasi narašča ali pa celo stagnira, saj so raziskovalci zadeli ob zgornjo mejo gostote zapisa podatkov na magnetne plošče. Na področju zviševanje gostote zapisa potekajo intenzivne raziskave, med katerimi so v Hitachijevih laboratorijih odkrili načina, kako lahko na kvadratni palec stlačijo tudi do enega terabajta podatkov. O tem pišejo v članku v reviji Nature Photonics.

Za dosego tako velike gostote zapisa so hkrati uporabili dvoje metod, ki imata isti namen. Zadušiti poskušata superparamagnetizem, ki se pojavi zaradi sprostitve toplote ob zapisu podatkov, ta pa lahko obrne sosedne bite in uniči podatke v bližini. TAR (angl. thermally-assisted magnetic recording) segreje zelo malo območje za zapis in ga nato ohladi, s čimer prepreči manipulacijo sosednjih bitov. Druga metoda se imenuje BPR (angl. bit-patterned recording) in pomeni zapisovanje na površino, ki ima "magnetne otoke", ki preprečujejo vplivanje na bite izven posameznega...

X-Bit Labs - IBM-ovi raziskovalci so dosegli nov rekord v ploščinski gostoti zapisa na linearni magnetni trak, ki velja za eno izmed najbolj zanesljivih in dostopnih tehnologij hranjenja podatkov. To je pomembno, ker je shranjevanje podatkov na njih cenejše in energetsko učinkovitejše kot uporaba trdih diskov, tako da v velikih podatkovnih knjižnicah še vedno najdemo kilometre teh trakov.

V IBM Research v Zürichu so v sodelovanju s Fujifilmom iz Japonske dosegli gostoto zapisa 29,5 milijarde bitov na kvadratni palec, kar je približno 39-krat več od danes uporabljanih magnetnih trakov. Nova tehnologija bi lahko omogočila izdelavo kaset, ki sprejmejo 35 terabajtov nestisnjenih podatkov. V IBM-u...

Slashdot - Tukaj ne govorimo o magnetni plošči ali optičnem mediju v velikosti A4, gre za dejanska mrtva drevesa. Sainul Abideen je namreč iznašel tehnologijo, s pomočjo katere lahko poljubne podatke zapišemo v obliki geometrijskih vzorcev različnih barv, ki jih nato preprosto natisnemo na papir, ko želimo podatke prebrati, pa jih najprej poskeniramo in nato pretvorimo v prvotno obliko.

Gostota zapisa pisanega papirčka bi tako naj bila kar 2.7 GB na kvadratni palec, stvar pa ima tudi druge prednosti - tovrsten medij je možno izdelati mnogo ceneje kot danes najbolj razširjene optične diske iz polikarbonatov in osrečuje tudi Zelene, saj je biorazgradljiv. Več na Slashdotu.

X-Bit Labs - IBM je danes predstavil disk z največjo gostoto zapisa podatkov na kvadratni palec. Travelstar 80GN, kot se rekorder imenuje, ima kapaciteto 80 GB ter dosega gostoto zapisa 70 milijard bitov na kvadratni palec. IBM je takšno gostoto dosegel z izboljšavo svoje pixie dust tehnologije ter z uporabo elementa rutenija na magnetni plasti.

IBM napoveduje, da bodo dosegli mejo 100 milijard bitov na kvadratni palec še v prihodnjem letu. Travelstar 80GN je tako eden najhitrejših prenosnih diskov, saj ploščam, ki se vrtijo s 4.200 obrati na minuto, pomaga še 8 MB predpomnilnika. O dobavljivosti, ceni ter kvaliteti (IBM, khm, khm [:D]) še ni podatkov.

Yahoo News - Nekateri "strokovnjaki" še danes poudarjajo, da bi bilo najbolje, če se diski počasi umaknejo na odpad zgodovine in prepustijo prostor drugim manj mehaničnim napravam, vendar pa nič ne kaže, da se bodo diski, katerih tehnologija je starejša od računalnika PC, tako kmalu umaknili drugim rešitvam. Seagate je namreč pred kratkim predstavil svojo tehnologijo HAMR (heat-assisted magnetic recording), s katero naj bi se diskom povečala gostota zapisa na kvadratni palec na kar 50 terabitov. Za primerjavo: največje gostote se zapisa se danes trenutno gibljejo okoli 50 gigabitov na kvadratni palec. In kako naj bi Seagatu uspelo spraviti na magnetno ploščo tako veliko količino podatkov? Tako gostoto zapisa naj bi dosegli s segrevanjem mesta, kamor bi bili podatki zapisani, s posebnim laserjem. Vendar pa je tehnologija še vedno v povojih, zato jo bodo vgrajevali v diske šele čez 5 do 10 let.