Slo-Tech - Mesec dni dolgo popotovanje je končano, James Webb (LWST) pa srečno na cilju. Danes okrog 18. ure po slovenskem času je teleskop še zadnjikrat prižgal motorje za skoraj pet minut in se utiril v orbito okrog točke L2. Z zadnjim manevrom je svojo hitrost spremenil za 1,6 metra na sekundo, s čimer se je uspešno utiril. Sedaj sledi še dolgotrajno umerjanje instrumentov.

Točka L2 je druga Langrageeva točka za sistem Sonce-Zemlja. Za vsak par nebesnih teles lahko obstaja pet teh točk, ki označujejo lege, v katerih ujet satelit (ali drugo manjše telo z zanemarljivo maso) miruje relativno na večji telesi. Gre torej za stacionarne rešitve problema treh teles. Prve tri točke so nekoliko nestabilne, četrta in peta pa sta stabilni. To pomeni, da predmeti, ujeti v L4 in L5, tam tudi ostanejo, ker perturbacije njihovih položajev povzročijo sile, ki jih silijo nazaj. Po drugi strani je iz točk L1, L2 in L3 sicer možno pasti brez popravljanja položaja, a za LWST to ne bo problem. Ne bo namreč...

Slashdot - Astronomi iz Centra za astrofiziko Harvarda in Smithsoniana so predstavili najbolj obsežen zemljevid bližnjega vesolja do razdalje 380 milijonov svetlobnih let, ki omogoča najbližji pogled do galaktične ravnine. Te običajno zaradi medzvezdnega prahu ne vidimo dobro, ampak vidimo le temen pas diska galaksije.

2MRS (2MASS Redshift Survey) so sestavljali deset let, njegovo ime pa nas spomni, da so posnetke pridobili s teleskopov v Arizoni in Čilu v projektu Two-Micron All-SkySurvey, in da pri oddaljujočih galaksijah vidimo rdeči premik. Prav ta omogoča pridobitev informacije o tretji prostorski koordinati in s tem izdelavo 3D-zemljevida. Projekt je trajal od leta 2001 do lanskega oktobra. V tem času so prečesali celotno nebo pri valovnih dolžinah 1,25 μm, 1,65 μm in 2,17 μm. Prepoznati...

PhysOrg.com - Že 40 let je odkar je znanstvenikom znano kako nadzorovano premikati delčke s pomočjo svetlobe (optična pinceta), a do sedaj so bili premiki možni le na skalah nekaj desetink milimetra, večinoma v kapljevinah. Novo študija, ki je bila objavljena v Physical Review Letters, pa je pokazala kako je mogoče premikati delčke velikosti 100 mikrometrov do razdalje 1 meter z natančnostjo 10 mikrometrov.

Ko na delček posvetimo s svetlobo, se ta segreje neenakomerno, zato se okoljske molekule od toplejše strani odbijejo hitreje kot od hladnejše, zato se delček premakne stran od svetila (zelo znan primer je svetlobni mlinček).

S pomočjo vrtinčenja snopov svetlobe je raziskovalcem uspelo narediti past s toroidnim presekom, v katero so, kot v cev,...

Slo-Tech - Običajno nove posnetke neba in vesolja objavljajo NASA, ESA ali kakšna druga vesoljska agencija, a to pot moramo za trud in rezultate čestitati Microsoftu. Fantje v Microsoft Researchu so zbrali 1791 posnetkov neba, ki sta jih v zadnjih 50 letih posnela teleskopa Palomar v Kaliforniji in Schmidt v Novem Južnem Walsu v Avstraliji. Posnetki so bili zelo različne kakovosti, tako da so za souporabo terjali veliko preračunavanja in retuširanja. Z uporabo Microsoftovega HPC in programske opreme za paralelizacijo so iz njih sestavili najnadrobnejšo podobo neba, kot ga vidimo z Zemlje.

Dan Fay, vodja oddelka za Zemljo, Energijo in Okolje pri Microsoftu, pojasnjuje, da so...

ESA - Evropska vesoljska agencija (ESA) je v vesolje izstrelila satelit Planck lanskega maja, četrt leta pozneje pa se je utiril v orbito okrog točke L2, od koder snema vesolje. Po približno pol leta potovanja in umerjanja instrumentov je ob koncu preteklega leta začel resno delati in do danes je napravil že nekaj izvrstnih posnetkov - mnoge smo predstavili tudi na naših straneh.

ESA je včeraj ponosno sporočila, da je Planck sestavil svoj prvi panoramski posnetek neba, kot ga vidi iz svoje orbite. V ospredju se bohoti Rimska cesta in vodoravna linija zvezd na sredi je galaktičen glavni disk. Opazimo tudi vrelce hladnega prahu nad in pod diskom, kjer se rojevajo nove zvezde. Ozadje na skrajnem zgornjem in spodnjem robu posnetka pa je...

ESA - Satelitu Planck, ki lebdi v vesolju približno 1,5 milijona kilometrov od Zemlje in se giblje po Lissajousovi orbiti okrog točke L2, nekoliko vestneje sledimo, ker je evropskega porekla. Te dni je Evropska vesoljska agencija (ESA) objavila posnetke medzvezdnega prahu, ki jih je Planck posnel v našem osvetju. Posnetki kažejo vlaknasto zgradbo prahu v sončevi okolici, tj. do okrog 500 svetlobnih let daleč. Lokalna vlakna so povezana z Rimsko cesto, ki je rožnata proga na spodnji polovici posnetka. Medzvezdni prah so majhni delci, skupki veliki od nekaj molekul do 0,1 milimetra.

Slika, ki jo je ESA izdala, je umetno pobarvana....

RTV Slovenija - Slovenija je v petek v Noordwijku na Nizozemskem z Evropsko vesoljsko agencijo podpisala tako imenovani ECS-sporazum, s čimer je dobila status sodelujoče partnerice (ECS oz. European Cooperating State). Pred poldrugim letom, 28. maja 2008, je Slovenija storila prvi korak v približevanju Evropski vesoljski agenciji (ESA), ko je podpisala sporazum o sodelovanju. Novi sporazum je druga stopnička na poti do polnopravnega članstva, za katerega lahko država zaprosi po petih letih sodelovanja. Sedanji status Sloveniji omogoča sodelovanje v vseh njenih programih razen osnovnega tehnološko-raziskovalnega, medtem ko je finančna obveznost bistveno nižja kot je ta za polnopravne članice.

Članice ESA so vse...

ESA - Maja je Evropska vesoljska agencija (ESA) uspešno izstrelila teleskop Herschel, ki bo krožil okrog točke L2 in slikal vesolje. Prve testne slike smo videli že junija, sedaj pa je kalibracija instrumentov zaključena, tako da je Herschel obrnil objektiv proti lastni galaksiji. Sliko, ki jo vidite spodaj, je posnel s sočasno uporabo instrumentov SPIRE (Spectral and Photometric Imaging Receiver) in PACS (Photodetecting Array Camera and Spectrometer), obarvana pa je seveda umetno. Modra označuje pas 70 µm, zelena 160 µm (ti dve posname PACS), rdeči pa so vsi pasovi SPIRE...

BBC - Pred natanko enim mesecem je Evropska vesoljska agencija v vesolje uspešno poslala teleskopa Herschel in Planck. Teleskop Herschel še vedno potuje na točko L2, ki je od Zemlje oddaljena poldrugi milijon kilometrov, in je dobro izhodišče za opazovanje, ker gre za eno izmed petih točk, kjer je predmet nepremičen relativno na dvoje teles (v tem primeru Zemljo in Sonce). Prednost L2 pa je še delna zaščita pred Sonce, saj leži blizu Zemljine sence.

Ta vikend so Herschlu poslali z Zemlje poslali navodilo, naj odvrže varovalno loputo, ki je ščitila notranjost instrumenta. Dva pirotehnična zapaha sta več kot dve leti držala s superfluidnim helijem hlajen instrument popolnoma izoliran, da bi preprečila kontaminacijo. Za uspešno opazovanje...

BBC - Včeraj nekaj po petnajsti uri po srednjeevropskem poletnem času je Evropska vesoljska agencija (ESA) z izstrelišča v Kourouju v Francoski Gvajani uspešno izstrelila teleskopa Herschel in Planck. V orbito ju je ponesla raketa Ariane 5. Teleskopa sta skupaj s celotnim programom stala 1,9 milijarde evrov, tako da gre za najdražji tovor, ki ga je kdaj koli ponesla v vesolje ena sama evropska raketa.

Prihodnja dva ali tri mesece bosta teleskopa potovala na svoji mesti, ki sta v orbiti, oddaljeni 1,5 milijona kilometrov od Zemlje. Herschel je pravi velikan, saj meri premer njegovega glavnega zrcala 3,5 metra, ker je celo več od Hubblovega. Tako ogromen instrument bi tehtal mnogo preveč, zato so razvijalci njegovo težo zvito zmanjšali na 350 kg z gradnjo iz...

Slashdot - Včeraj se je končala 101. Dirka po Franciji, ki jo je že 6. zapored dobil Lance Armstrong in s tem postal rekorder po številu zmag na največji kolesarski dirki na svetu. Letos so se organizatorji v sodelovanju z Evropsko vesoljsko agencijo ESA lotili pogumnega projekta. Deset tekmovalcev so v etapi z vzponom na legendarni l'Alpe d'Huez opremili s sprejemniki, tako da je satelit ves čas beležil njihovo lokacijo. Obstaja precejšnja verjetnost, da bodo že prihodnje leto vsi kolesarji opremljeni s podobnimi sprejemniki. Tako bodo informacije o razlikah med tekmovalci dostopne v realnem času, tudi preko spleta. Klik! Menda bi bilo dovolj že, da bi jim dali mobilne telefone ...