Slashdot - Meteorologija je zanimiva veda, ki poleg vremenske napovedi nudi tudi nekaj drugih priboljškov, katerih uporabna vrednost ni hipna. Med drugim že več kot sto let zlagajo skupaj Mednarodni atlas oblakov, ki je bil pred uporabo satelitov izvrsten pripomoček za urjenje bodočih napovedovalcev vremena, danes pa je njegova funkcija poenotenje besedišča pri opisovanju oblačnih fenomenov. Zadnjih 50 let ni bilo dodanega nobenega novega opisa oblakov, tako da je kazalo, da so očitno vse vrste oblakov že dokumentirane. Na Škotskem so te dni opazili neke čudne oblake, ki naj še ne bi bili opisani. Če se bo unikatnost te vremenske tvorbe potrdila, bo to prvi dodatek po več kot pol stoletja v...

TG Daily - Odkritje prvega skalnatega eksoplaneta pred dvema tednoma je bil velik dosežek, saj je odkrivanje skalnatih planetov zaradi njihove relativno majhne mase in tirnice, ki je blizu zvezde, veliko težje, kot odkrivanje plinastih velikanov. Tirnica planeta CoRoT-7b ima sploh majhen polmer, saj kroži tako blizu zvezde, da površina, obrnjena proti njej, dosega kar temperaturo kar 2600 K. Temperatura je dovolj visoka, da upari kamenine, ki nato tvorijo atmosfero.

Podobno kot na Zemlji višje nad tlemi prihaja do kondenzacije par, ki povzročijo nastanek skalnatih oblakov. Če na Zemlji dežuje voda, na planetu CoRoT-7b iz zraka pada kamenje! Oblaki se obnašajo tudi kot postopek destilacije, saj se v najvišjih oblakih zadržujejo lahki elementi, ki se sploh ne strdijo, medtem ko v nižjih predelih oblakov nastajajo razni minerali. Znanstveniki predvidevajo, da bi te stalne oblake, sestavljene večinoma iz natrija in kalija, lahko zaznali celo s teleskopi, postavljenimi na Zemlji.

In potem...

Slashdot - Večina planetov, ki smo jih odkrili v Vesolju, so plinasti orjaki, ki nimajo trdne površine in so zgrajeni iz vodika, helija in vode v različnih agregatnih stanjih. Planeti, ki imajo trdno površje, se imenujejo zemeljski ali skalnati planeti. Doslej smo poznali le štiri zemeljske planete, ki so bili vsi kar iz našega osončja: Merkur, Venero, Mars in seveda Zemljo. Nove meritve pa so pokazale, da je eksoplanet CoRoT-7b, ki kroži okrog zvezde COROT-7, prav tako skalnat, s čimer je postal peti odkriti zemeljski planet in prvi tovrsten zunaj našega osončja (odtod ime eksoplanet).

Pri iskanju eksoplanetov si znanstveniki pomagajo s kopico tehnik: Dopplerjevo spektroskopijo, astrometrijo, mikrolečenjem in opazovanjem

Preberi več »

214 komentarjev

Los Angeles Times - Astronomi so odkrili zanimiv planet, za katerega pravijo, da bi že zdavnaj moral nehati obstajati. Plinasti orjak Wasp-18b kroži okrog zvezde Wasp-18, ki je od Zemlje oddaljena 330 svetlobnih let. Nenavadna je njegova orbita, ki poteka tako blizu zvezde, da jo obkroži v manj kot 24 urah - tako je njegovo leto krajše od našega dneva (tak planet je znan le še eden). Ko planet kroži tako blizu zvezde, ga ta hitro - v astronomskem merilu je to v manj kot milijonu let - posrka vase. Težava je, da je Wasp-18 stara vsaj milijardo let, Wasp 18b pa tudi. Mistika to vsekakor ni, saj je razlag za to nenavadnost nekaj.

Bodisi je zvezda tisočkrat manj aktivna od predvidevanj, kar pomeni, da planet manj zavira in zato ta lahko dlje...

CNN - Jupitrova rdeča pega je znan pojav na površju tega plinastega orjaka, ki ga človeštvo opazuje že več kot 400 let, obstaja pa še dlje. Gre za ogromen anticiklonski vihar na Jupitrovi južni polobli, ki je tako velik kot tri Zemlje skupaj. Vrti se v nasprotni smeri urinega kazalca (obratno kot na Zemlji, ker gre za območje visokega zračnega pritiska), in ima vrtilni čas šest dni. Ena izmed verjetnejših razlag, zakaj se ne izdivja, je zgradba planeta. Ker je Jupiter plinasti orjak, nima trdnega površja, kjer bi vihar odložil svojo moč, kot to počnejo tropske nevihte na Zemlji, ki pridejo z morja in se razbesnijo nad kopnim.

Sedaj pa so znanstveniki ugotovili, da se rdeča pega počasi krči....

Slashdot - Ker se svetovne politične organizacije in takšna ali drugačna telesa niso sposobna spopasti s problemom globalnega segrevanja na resen način (in dejansko vsaj od časa do časa v resničnem življenju izpolniti kako obljubo ali zavezujoč dogovor), so se med znanstveniki v zadnjih letih začele pojavljati raznorazne ideje, ki bi z "geoinženiringom" rešile problem globalnega segrevanja.

Najnovejša takšna ideja je prišla od raziskovalcev iz ZDA in Velike Britanije, kjer je John Latham iz državnega centra za atmosferske raziskave predlagal, da bi za boj proti globalnemu segrevanju uporabili več...

New Scientist - Zadnja leta se povečuje število noctilucentnih oblakov. Le-ti nastajajo na velikih višinah v mezosferi (cca 80 km visoko) v polarnih predelih okoli poletnega solsticija in nato migrirajo proti bolj zmernim geografskim širinam. Ponavadi le do 50 stopinj severne (ali južne) geografske širine, v zadnjih letih pa je njihova aktivnost tako narasla, da jih lahko vidimo tudi pri nas. Letošnja poročila opazovalcev pravijo, da so jih videli tudi na 40 stopinjah severne geografske širine (Slovenija je na 46 stopinjah N).

Ti oblaki so sestavljeni iz drobnih ledenih kristalčkov, ki odsevajo sončevo svetlobo. Njihov izvor je zaenkrat še neznanka. Nekateri špekulirajo, da deluje kozmični prah oz. ostanki meteoritov kot...