VR - Zone - Na poslovni konferenci, povezani z zaključkom prvega letošnjega četrtletja, je AMD-jev CEO, Dirk Meyer, z veseljem povedal, da so imeli 250 milijonov dolarjev dobička. A verjetno prav tako veselo je povedal tudi, da so prodali že 6 milijonov grafičnih kartic, ki podpirajo knjižnico DirectX 11. Gre seveda za serijo Radeon HD 5800, ki je z modeloma HD 5850 in 5870 javnosti postala na voljo lanskega 23. septembra.

6 milijonov kartic je brez dvoma zavidanja vreden dosežek, sploh če ga primerjamo z nVidio, ki ves ta čas ni imela odgovora. Še več, pri AMD-ju so popolnoma nadomestili svojo prejšnjo serijo, od najzmogljivejših pa do najcenejših modelov. To jim je uspelo doseči v dveh četrtletjih (torej do konca...

TG Daily - SiSoft je brez dvoma najbolj poznan po svojem testnem programu Sandra, ki je alfa in omega preizkušanja prepustnosti delovnega pomnilnika računalnika. Sandra je sicer opremljena tudi z drugimi testnimi in diagnostičnimi orodji, a nekako le-ta niso niti približno tako popularna, kot orodja za preizkušanje pomnilnika. To bi se znalo spremeniti, če bo sodelovanje z AMD-jem uspešno. Skupaj naj bi namreč izdelala testni program, ki bo grafične kartice ocenjeval glede na njihovo zmogljivost v OpenCL, ki se uporablja za izdelavo programov, združljivih s centralnimi in grafičnimi procesorji.

OpenCL test bo prav tako del Sandre, ki bo izšla v letu 2010. Zanimiva bo reakcija nVidie, ki se trenutno bolj posveča svoji CUDA-i, medtem ko je njihova podpora OpenCLu bolj postranskega pomena. Morda bodo številke veljake pri nVidii prepričale, da se nekoliko bolj posvetijo tudi OpenCLu, saj je le-ta vedno bolj zanimiv za razvijalce in vlagatelje. Številke, ki bodo jasno povedale da je ATI mnogo...

techPowerUp! - Procesorji Phenom II so za AMD prinesli veliko olajšanje, saj so zaradi zmanjšane porabe lahko dvignili frekvenco in veliko pridobili na zmogljivosti. A z avgusta prihajajočim procesorjem, Phenom II X4 965 Black Edition, ki bo nadomestil model 955, se ponovno vračajo na pota stare slave Procesor bo imel specificirano porabo do 140 W, podobno kot najhitrejši 65 nm Phenomom, X4 9950, ki je s TDPjem 140 W naletel na zelo omejen nabor plošč, ki so ga podpirale.

Procesor po vsej verjetnosti le rahlo presega 125 W najvišje porabe, saj je s frekvenco 3,4 GHz le 200 MHz hitrejši od modela 955, v prihodnosti pa bomo zahvaljujoč reviziji jedra prav verjetno ugledali tudi bolj varčno, 125 W različico, podobno kot pri Phenom X4 9950. A če je AMD že sedaj presegel mejo 125 W, to pomeni, da so počasi bližajo frekvenčnemu zidu, ki ga bodo...

X-Bit Labs - CUDA je zloglasna tehnologija nVidie, ki omogoča uporabo DX10 kompatibilnih kartic za splošno računanje. Do sedaj ATI ni imel podobne rešitve, vsaj ne tako izpopolnjene oz. znane. Pred kratkim se je sicer govorilo, da naj bi AMD podprl kar CUDA-o, ker bi s tem imeli najmanj težav s kompatibilnostjo, zmagali pa bi tudi uporabniki. A temu očitno ne bo tako, saj je ATI oz. AMD zanikal namere o podpori.

Razlog za takšno odločitev je preprost. Pri AMDju so povedali, da bi nVidia lahko namerno upočasnjevala izvajanje aplikacij na Radeon karticah, zaradi česar bi bile njihove kartice pri enakih pogojih hitrejše. Tudi če nVidia ne bi imela takih namenov, CUDA preprosto ne bi bila optimizirana za izvajanje na Radeon karticah, vsaj ne v takšni meri, kot njihov lasten SDK. Pri AMDju pravijo še, da bodo podpirali le odprte standarde industrije, kamor spadata OpenCL in Microsoftov DirectX compute shaders, ki prihaja z DirectX 11.

PC Perspective - AMD/ATI naveza je danes na novinarski konferenci v okviru Computex Taipei sejma prvič pokazala delujoč primerek naslednje-generacijskega DX11 čipa, zgrajenega v 40 nm proizvodnem procesu, pod kodnim imenom znanega kot Evergreen (nekateri ga poznajo tudi pod neuradnim imenom RV870). Videti je bilo moč predvsem demonstracije tehnologij, ki so del novega DirectX vmesnika, pokazali so tudi rezino z novimi čipi. Nekaj od tega si lahko ogledate na sledeči povezavi, tukaj pa najdete AMD-jev press release.

Namigovanja gredo v smeri, da naj bi kartice zgrajene okrog novih GPU-jev bile na voljo nekje oktobra, torej vštric z izidom novega Microsoftovega operacijskega sistema Windows 7, ki prinaša podporo za novi DirectX 11.

E-week - Nvidia je izdala verzijo 2.2 toolkita in SDK-ja za arhitekturo CUDA, ki omogoča programerjem, da spišejo večnitne aplikacije GPGPU, ki se izvajajo na grafičnih čipih GeForce in Tesla. Najnovejša verzija že podpira prihajajoči operacijski sistem Windows 7, tako da je s tega vidika Nvidia pripravljena na prihodnost. Poleg tega nova inačica vsebuje CUDA Visual Profiler za profiliranje C-jevskih aplikacij (iskanje ozkih grl pri dostopu do pomnilnika), izboljšano delovanje aplikacij OpenGL in še nekaj dodelav. Vse potrebne datoteke si lahko prenesete z njihovih spletnih strani.

AMD - AMD je naposled izdal težko pričakovani Radeon HD 4890. S procesorjem RV790 ima ta Radeon 800 stream procesorjev, 40 teksturnih enot in 256-bitno pomnilniško vodilo, ki je združljivo s pomnilnikom GDDR3, GDDR4 in GDDR5. Tovarniško RV790 tiktaka z 850 MHz in je še vedno zgrajen v 55 nm-tehnologiji, posamezni proizvajalci kartic pa ga lahko navijejo vse do 1000 MHz. Pričakujemo lahko 1 GB pomnilnika hitrosti 3900 MHz. Priporočena maloprodajna cena znaša 249 dolarjev, izdelek pa je dobavljiv takoj. Prvi testi kažejo, da je nov procesor opazno hitrejši od Radeona 4870 in da ima dober potencial za navijanje, le cena je nekoliko visoka ...

Slo-Tech - Čeprav PS3 še ni prišel na police, Sony že govori o nasledniku (PS4), vsaj glede optičnega pogona. Tega namreč, po besedah Sony-evih predstavnikov, v PS4 sploh ne bo.

Razlog za takšno odločitev je v tem, da se tako Sony kot NVidia strinjata, da je pričakovani proizvodni ciklus PS3 deset let. Do takrat naj bi bilo dovolj širokopasovnih povezav, pa tudi digitalna tržnica naj bi bila toliko razvita, da fizičnih kopij multimedijskih vsebin ne bo več.

ZDNet - No, tako lepo še ni, je pa zanimivo slišati (oz. prebrati) o novi Intelovi tehnologiji, 'Hyperthreading' imenovani. V grobem to pomeni, da se v Pentiumu 4 izkoristi še neizkoriščene registre (napeljavo), s čimer procesor deluje skoraj z močjo dvo-procesorskega računalnika! S tem je omogočeno izvajanje 2 aplikacij istočasno (skoraj - samo ena lahko dostopa do fpu-ja) oz. hitrejše poganjanje ene same. "Kot dva procesorja na enem čipu," pravi Intelov predstavnik.

Intel razvijalce že lep čas opogumlja, naj začnejo bolje izkoriščati nove zmožnosti Pentium 4 procesorja -- žal pa dandanes obstaja le 30 aplikacij, ki omenjeni procesor kar najbolj izkoristijo. Intel sicer priznava, da hitrost izvajanja aplikacij na 'hyperthreadanem' procesorju ni enaka oni na pravem večprocesorskem sistemu, je pa (skoraj zastonjska!) razlika opazna -- pri poskusu s Xeonom ter Alias-Wavefrontom je bil opazen 30 % pospešek, strežniki pa zmorejo 30 % več uporabnikov. Klik!...