Slashdot - Je že res, da hitrost internetnih povezav merimo kar prek internetne strani, ki celo pokaže klasičen števec, a to ni to. V roke ga ne moremo prijeti, ne moremo se jeziti, zakaj odklopljen ne kaže točno ničle in zakaj nam kazalec zabije. Zato je Thorsten Haas predelal dva stara voltmetra (resnično stara, eden šteje 102 leti!) in iz njiju sestavil dva merilnika hitrosti prenosa, ki ju je poimenoval torrentmetra.

Ideja je pravzaprav preprosta. Najprej je pogledal, kolikšen tok skoznju zavrti kazalca na najvišjo vrednost, kolikšno napetost zahtevata za delovanje in kolikšno notranjo upornost imata. Sestavil je ustrezno...

Slashdot - V računalništvu se spremembe vrstijo s tako naglico, da si je prav težko predstavljati, da nekatere možnosti, ki se nam zdijo danes samoumevne, v prejšnjem desetletju sploh še niso obstajale. Na Slatu se je Farhad Manjoo v zanimivem članku podal v preteklost. Natančneje v leto 1996 na internet, ki je bil takrat, če ja danes informacijska avtocesta, bolj podoben ozki gorski gazi.

Za brezžična omrežja še nismo slišali, kaj šele da bi imeli v stanovanju poleg svojega še pet sosedskih, najverjetneje nezaklenjenih s tovarniškim geslom za nastavitve usmerjevalnika. Pri nas je bil Telekom Slovenije star eno leto, SiOL se je ravno ustanavljal, ARNES pa je bil star štiri leta. Tehnologija ISDN je v tistih časih veljala za atomsko tehnologijo, ki je s hitrostma 64 kbps ali 128 kbps nedosegljiva običajnemu uporabniku, o DSL nismo vedeli nič, v optiko pa smo hodili pretežno po očala. Internet se je plačeval po porabljenih minutah, brskali pa smo v glavnem z Internet Explorerjem ali Netscape...

TG Daily - Na internetu je zaslediti, da je internet konec preteklega leta dobil milijardtega uporabnika, starejšega od 15 let, če gre verjeti podatkom iz comScore World Metrix. V preglednici, ki so jo pripravili na TechPulse 360, prvo mesto zaseda Kitajska, od koder prihaja 17,8 odstotka vseh uporabnikov. Sledijo ji ZDA s 16,2, Japonska s 6,0 in Nemčija s 3,7 odstotki uporabnikov. Skupaj prihaja 41 odstotkov obiska iz Azije, 28 odstotkov iz Evrope, 18 odstotkov iz Severne Amerike in 7 odstotkov iz Južne Amerike. Od te milijarde ljudi jih je 77 odstotkov obiskalo Google, 64,2 odstotka Microsoftove strani in 55,8 odstotka Yahoo. Te tri so tudi najpriljubljenejše strani na spletu.

Slashdot - Če je doslej prevladovalo mnenje, da je internet temačen kraj, kjer na otroke preži stotine nevarnosti, od teh še največ spolnih iztirjencev, postavlja raziskava ameriških tožilcev to trditev na laž. Devetinštirideset ameriških državnih tožilcev je preiskovalo strani za tvorjenje socialnih omrežij (Facebook, MySpace ipd.) in ugotovilo, da internet funkcionira zelo podobno kot vsakdanje življenje. Res je, tudi iztirjenci so prisotni na njem, vendar pa to ni glavna nevarnost, ki bi prežala na otroke. Večina udeležencev je, tako pravijo, dobrih ljudi z dobrimi nameni, najpogostejše težave, ki pestijo mlade, pa so tako kot v resničnosti maltretiranje s strani sovrstnikov. Klik!

Slashdot - Običajno predpostavljamo, da je internet najbolj oblegan med tednom zvečer, ko imajo ljudje čas po napornem delavniku priklopiti se na medmrežje, a nova raziskava britanskega Ofcoma govori drugačno zgodbo. Res je, hitrost zaradi količine uporabnikov med tednom začne padati po petnajsti uri, ko se v Veliki Britaniji konča pouk, in doseže minimum zvečer med enaindvajseto in dvaindvajseto uro. Presentljiv pa je podatek, da omrežje še bolj poklekne ob nedeljah med sedemnajsto in osemnajsto uro, ko imajo očitno uporabniki največje veselje brskati po spletu, čeprav imajo na voljo ves ljubi dan. Klik!

BBC - Zanimive rezultate je dala raziskava, ki jo je izvedla skupina TNS med 27.522 spletnimi uporabniki v 16 državah, starimi med 18 in 55 leti, in je povpraševala po količini preživetega prostega časa na internetu ter zaupanju v tradicionalne in spletne medije. Odkrili so, da povprečen Kitajec na spletu preživi 44 odstotkov svojega prostega časa, na drugem mestu so Korejci s 40, tretji pa Japonci s 38 odstotki. Med Evropejci na spletu največ prostega časa preživijo Italijani, in sicer 31 odstotkov.

Pri spoznavanju ljudi s spleta prednjačijo Nemci, saj se jih je že 76 odstotkov v resničnem življenju srečalo z nekom, ki so ga prej poznali le z interneta. Tik za njimi so Francozi (75), Švedi (prav tako 75) in Danci (74 odstotkov), zadnji pa Kitajci (40 odstotkov). V zadnjem delu raziskave jih je zanimalo, katerim virom informacij najbolj zaupajo. Britanci najbolj verjamejo prijateljem, medtem ko so že na drugem mestu strani s spletnimi novicami, katerim zaupa 40 odstotkov, kar je skoraj...

CNet - Na CNet povzemajo rezultate zanimive raziskave, ki jasno kaže, da internet pridobiva na račun tiskanih medijev, kar se tiče iskanja novic. Tako 40 odstotkov vprašanih kot vir za novice uporablja internet (lani je ta delež znašal 24 odstotkov). Delež tistih, ki prisegajo na tiskane medije ali televizijo, pa se je zmanjšal za eno oz. štiri odstotne točke na 35 oz. 70 odstotkov. Med Američani, ki so mlajši od 30 let, je delež zaprisežencev internetnih informacij še večji in znaša 59 odstotkov (lani 34), z čimer se je izenačil s televizijo, ki je še lani vodila s prepričljivimi 68 odstotki. Uporabniki so lahko izbrali več možnosti, tako da je tudi vsota odstotkov več kot sto.

Overclockers Australia - V tekočem letu so se po svetu cene za širokopasovni dostop do interneta znižale za približno petino, ugotavljajo Britanci. Najbolj so na udaru DSL-povezave, ki v povprečju stanejo 53 dolarjev mesečno, medtem ko so še na začetku leta 67.

Pavšalne primerjave so sicer zelo netočne, saj so odstopanja po geografskih regijah precejšnja. V ZDA stane megabitna povezava v povprečju 16 dolarjev, medtem ko v Afriki in na Bližnjem vzhodu kar 46. V Evropi so cene še nižje, najnižje pa so v Aziji, kjer megabit v povprečju stane štiri dolarje. Kabelski dostop do interenta se je v Evropi pocenil in pohitril, tako da je sedaj za razliko od lani cenejši kot v ZDA.

The Register - Če smo se Slovenci še nedavno nazaj čudili ob vrednostih poslanskih prenosnikov in njihovi nesorazmernosti s poslansko računalniško ozaveščenostjo, naj vas potolažimo, da na Otoku ni kaj bolje. Presentljivo je gotovo dejstvo, da je brez svojega elektronskega naslova celo britanski premier, Tony Blair, kar ga v tem pogledu uvršča med ljudi, kot sta naprimer Fidel Castro in Robert Mugabe. No, stvari se vendarle premikajo na bolje, tako da Blair dobil svoj uradni e-mail naslov še do konca tega meseca, pravijo. Več o tem.