CNet - Tegobe, ki so jih mnogi astronomi napovedovali zaradi polnjenja Zemljine orbite z megakonstelacijami satelitov, so lahko tudi amaterski opazovalci v praksi videli te dni, ko so sateliti omrežja Starlink vztrajno silili na posnetke kometa NEOWISE.

Amaterski astronomi na severni polobli približno zadnje tri tedne ob vzhodih in zahodih zrejo v nebo, da bi opazovali komet C/2020 F3 NEOWISE (ime je pobral po teleskopu, s katerim so ga odkrili). Gre za redkega prišleka, ki nas obišče na slabih 7000 let in je v primernih pogojih dobro viden tudi s prostim očesom. Priložnostni opazovalci so tako lahko uzrli najsvetlejše mimo nas švigajoče telo po kometu Hale-Bopp, na probleme pa so naleteli tisti s kanec naprednejšimi domačimi teleskopi: njihovi posnetki so v obliki grdih sledi ujeli tudi vsiljivce, satelite SpaceXove megakonstelacije Starlink.

Tovrstne nadloge astronomi napovedujejo že vse od trenutka, ko so snovalci megakonstelacij napovedali, da naj bi njihova omrežja vsebovala prek...

Space - Če ste zamudili Leonide, Orionide, Perzeide ter ostale podobne meteorne roje, ne skrbite. Glede na napovedi najboljše letos šele prihaja. In sicer meteorski roj Gemindov, kateri so posledica šele pred dobrimi 20 leti odkritega delovanja asteroida oz. najverjetneje ugaslega kometa, imenovanega 3200 Phaethon.

Meteorski roj Geminidov bo imel vrh akrivnosti v ponedeljek, 14. decembra ob 6:00 po našem času. Vendar ne skrbite, saj je ta meteorski roj poznan po širokem časovnem razponu vrha aktivnosti, zato je primerni čas opazovanja lahko tudi eno noč prej/kasneje. Predvidena aktivnost je 100 meteorjev na uro. Za njih je značilno počasno gibanje po nebu in relativno velika svetlost, ob zelo svetlih meteorjih pa tudi tudi obarvanost. Ker gre pretežno za ostanke kamnin in ne ledu, kot je to pri večini ostalih meteorskih rojev, so ti meteorji na nebu dlje časa in se večkrat zgodi, da prepotujejo velik del horizonta, predno ugasnejo.

Za opazovanje letošnjih Geminidov boste vsekakor...

MSNBC - Pred dobrim letom dni so ameriški astronavti z Mednarodne vesoljske postaje brcnili 91 kg težko kamero in 636 kg težek rezervoar z rezervno hladilno tekočino. NASA sicer pravi, da smetenje ni v njihovi navadi, vendar naj takrat ne bi šlo drugače. Dela sta bila dotrajana in že davno odpisana, spričo naglega približevanja leta 2010, ko bodo ukinili misije shuttle, pa na načrtovanih poletih ni več prostora za odvoz odpadkov.

Kot napovedano, bodo odpadki zadeli Zemljo po dobrem letu dni, natančneje jutri. Kamera je bila dovolj majhna, da je že zdavnaj zgorela, sedaj pa pričakujejo do petnajst kosov rezervoarja, ki naj ne bi presegli mase 18 kg in hitrosti 160 kilometrov na uro. Na posebni strani lahko spremljate natančne podatke o položaju in uri vstopa, ki trenutno kaže ponedeljek ob...

New Scientist - Kitajska je pripravljena na njihovo najbolj drzno vesoljsko misijo doslej. V orbito bodo poslali misijo z človeško posadko, katere namen je 40-minutni sprehod okoli orbitalnega modula. Tako bodo lahko preizkusili nove vesoljske obleke, ki so bile načrtovane in izdelane izključno na Kitajskem. Če bodo vremenske razmere ugodne, lahko izstrelitev nosilne rakete opravijo že ta četrtek. Uspešna misija bo temelj za morebitno stalno kitajsko vesoljsko postajo, katere izgradnja je planirana do leta 2020, pa tudi za načrtovano človeško odpravo na Luno leta 2017.

Prva človeška kitajska odprava v orbito je bila leta 2003. Tako je postala ta država tretja sila, ki je zmožna izvesti vesoljske odprave z človeško posadko. Kitajska namerava predvajati posnetek odprave v živo, kar bodo storili z majhno sondo, ki bo lebdela v bližini glavnega modula. URL prenosa še ni znan, zato se splača pogledati spletno stran Šanghajske akademije za vesoljsko tehnologijo (SAST):

New Scientist - NewScientistSpace pravi, da je bila izločitev Plutona iz kluba planetov nič v primerjavi s tem, kar so astronomi storili nedavno. Rimski Cesti so namreč "odrezali" kar dva spiralna rokava. Dolgo časa so astronomi predvidevali, da naša galaksija vsebuje 4 spiralne rokave: rokav Strelec, rokav Kotomer, rokav Ščit- Kentaver in rokav Perzej.

Zadnja opazovanja Spitzerjevega teleskopa, ki nebo opazuje v infrardečem delu spektra, kjer je možno videti tudi skozi za vidno svetlobo neprosojne oblake prahu, nakazujejo, da sta prva dva omenjena rokava (Strelec in Kotomer) zgolj koncentracije...

New Scientist - Naslednjih nekaj dni bo zelo primeren čas za opazovanje mednarodne vesoljske postaje. Umetni sateliti so vidni le pozno zvečer in zgodaj zjutraj, ko se (mi) nahajamo v temi, na satelit pa še sije sonce. To je tudi vzrok, da mednarodne postaje ne moremo videti vsakič, ko se pelje nad Evropo.

Od srede do petka pa bo ISS prehajala naše kraje (severna Amerika in Evropa) v času, ki je optimalen za njeno opazovanje (torej zgodaj zvečer, ko se stemni). Ker je obhodna doba postaje 90 minut, bo njen prehod viden večkrat v vsakem večeru (in jutru). Vsa stvar bo izgledala kot nekakšen zelo svetel objekt, ki bo šel generalno od zahodnega horizonta proti vzhodu (popravite me, če sem povedal napačno). Čas prehoda znaša od 4 do 5 minut. Za opazovanje je priporočljiv daljnogled, ni pa nujen.

izvorna novica
kje se trenutno nahaja ISS

Upajmo, da se bodo oblaki umaknili in da bomo lahko posneli tudi kakšno dobro fotografijo. V tem času tudi pričakujemo povečano število videnj neznanih letečih...

New Scientist - Zadnja leta se povečuje število noctilucentnih oblakov. Le-ti nastajajo na velikih višinah v mezosferi (cca 80 km visoko) v polarnih predelih okoli poletnega solsticija in nato migrirajo proti bolj zmernim geografskim širinam. Ponavadi le do 50 stopinj severne (ali južne) geografske širine, v zadnjih letih pa je njihova aktivnost tako narasla, da jih lahko vidimo tudi pri nas. Letošnja poročila opazovalcev pravijo, da so jih videli tudi na 40 stopinjah severne geografske širine (Slovenija je na 46 stopinjah N).

Ti oblaki so sestavljeni iz drobnih ledenih kristalčkov, ki odsevajo sončevo svetlobo. Njihov izvor je zaenkrat še neznanka. Nekateri špekulirajo, da deluje kozmični prah oz. ostanki meteoritov kot...

New Scientist Tech - Evropsko podjetje EADS Astrium se je odločilo iti v razvoj novega vesoljskega turističnega raketoplana, ki bi dosegal višine do 100 kilometrov. Omogočal bi 90 minutne izlete, ki bi vključevali tudi 3 minutno stanje breztežnosti. Do višine 12 kilometrov bi se plovilo obnašalo kot navadno letalo, dodatni raketni motorji pa bi služili za doseganje suborbitalnih višin. Podjetje trenutno išče sofinancerje, ki bi bili v projekt pripravljeni vložiti skupno 1 milijardo €. Prototip raketoplana bi naj bil izdelan do leta 2012. Ob uspešni izvedbi računajo, da bi do 2020 prepeljali 15.000 vesoljskih turistov.



newscientist.com

Cena izleta? Drobiž! Med 150.000 in 200.000€. Vsaj glede na ceno vesoljskega turizma, ki ga s Soyuzi...

Slashdot - Mednarodna vesoljska postaja, na kateri se trenutno nahajata dva astronavta, Gennady Padalka in Mike Fincke, ima ponovno težave. Tokrat je problem v Elektronu, napravi, ki skrbi, da se molekule vode razcepijo na molekule vodika in kisika. In da je problem še večji, na ISS ni odpovedal samo en Elektron, pač pa vsi trije. Napaka se je tokrat pojavila v analizatorju kisikovega in vodikovega plina, na katerem pa do sedaj še niso opazili napak.

Kako bo v prihodnosti z Elektroni je zelo negotovo, saj je podjetje, ki jih je proizvajalo, šlo v stečaj, inženir, ki jih je zasnoval, pa je umrl. A zaenkrat za astronavte še ni nobene nevarnosti, saj se nahaja na sami postaji še za skupno 58 dni kisika, kar bo dovolj, če bo 26. novembra iztreljena raketa s svežimi zalogami.