The Register - Na Registerju so objavili nekatere dodatne informacije o AMD-jevem prihajajočevem procesorju, ki se zaenkrat skriva pod kodnim imenom Barcelona. V nov izdelek vlagajo dosti upanja, saj so po dolgem obdobju uspeha trenutno v slabši poziciji od Intela. Med drugim obžalujejo, da niso izdali štirijedrnega procesorja, ki to ni (nekako tako kot konkurenca), namesto da se dlje časa ubadajo z imena vrednim čipom.

Kakorkoli že, pravijo, da bo prihod Barcelone zanje ravno tako pomemben, kot je bil izid Opterona, najpomembnejša nova informacija pa je, da bodo vsi najavljeni procesorji (poleg Barcelone še Shanghai in Montreal) kompatibilni z obstoječimi konfiguracijami, torej jih bo možno vstaviti v obstoječe podnožje Socket F. Berite.

Ars Technica - Podjetje AMD se ne ukvarja samo s centralnimi (in po novem grafičnimi) procesorji, Ars Technica namreč poroča, da pripravljajo programsko opremo, imenovano Active TV. Gre za skupek kode, katerega primarni namen ne bo poganjanje na PC-jih, temveč na konzolah in drugih multimedijskih napravah, skrbel pa bo za dostopanje do večpredstavnostnih strani, kot je YouTube. Med drugim AMD računa, da bo ponudil različico za izredno razširjen PlayStation 2, čez čas pa bomo posnetke čustvenih izpadov nestabilnih najstnikov lahko spremljali na večini konzol in kopici drugih dnevnosobnih zabaviščnih centrov. Programske opreme se najbrž ne bo prodajalo direktno, temveč preko večjih proizvajalcev sistemov, ki bodo Active TV ponujali kot bombonček.

X-Bit Labs - AMD-jev izvršni direktor, Hector Ruiz, je na Morgan Stanley Technology Conference v San Franciscu izjavil, da je dolgoročni cilj AMD-ja doseči 30 odstotni tržni delež med prodanimi x86 procesorji. Kot je znano ,je v zadnjem četrtletju lanskega leta AMD-jev tržni delež znašal 25.3 odstotke, tekom celega leta pa se je povečal za 3,9 odstotkov. Poleg tega naj bi delež prodanih AMD-jevih dvojedrnikov znašal med 30 in 33 odstotki. Kot smo poročali, je Intel prodal več dvojedrnikov od enojedrnikov.

Več o tem na X-bit labs.

AnandTech - Pojavili so se testi AMD-jevega novega veznega čipovja, o katerem smo poročali v preteklem tednu. Na AnandTechu so ga podrobno analizirali in prišli do zaključka, da so njegove multimedijske zmogljivosti trenutno najboljše v tem razredu, a kljub vsemu ne zadostujejo niti potrebam manj zahtevnih igričarjev. V testu so ga primerjali z dvema trenutno popularnima rešitvama, ki vsebujeta integrirano grafično kartico, tako da se za več podrobnosti kar prebijte skozi 11 strani testa.

Daily Tech - AMD je na tiskovni konferenci v San Franciscu predstavil sistem, ki je sposoben izvesti bilijon operacij s plavajočo vejico na sekundo - 1 teraflops. V sistemu, ki se ponaša s približno 10-krat višjo zmogljivostjo kot trenutno najzmogljivejši strežniki in delovne postaje, se je potila naveza dvojedrnega Opterona in dveh R600 <i>stream</i> procesorjev (glej tudi GPGPU). Eno izmed prvih praktičnih uporab stream procesiranja je ATI demonstriral ( 1, 2) z uporabo Radeona X1900 pri obdelavi podatkov projekta Folding@Home.

Pri AMD menijo, da je predstavljen sistem pomembni mejnik na poti do radikalne pospešitve izvajanja specifičnih aplikacij, predvsem na področju poslovnih in znanstvenih analiz. Prav tako se lahko pospešitev, ki jih prinaša stream procesiranje, veselijo tudi zagrizeni igričarji, saj bi v multi-GPU sistemih ena od kartic lahko prevzela vlogo pospeševanja fizike v igrah.

Uradno poročilo na AMD.com in novica na Dailytech.

Slo-Tech - Ob vse boljših spambotih, ki vedno lažje prepoznajo kodo, skrito v sliki, je Oli razmišljal izven okvirjev in se spomnil novega načina, kako ločiti ljudi od skupkov kode. Njegov KittenAuth uporabniku pokaže polje devetih slikic precej srčkanih živalic, na uporabniku pa je, da izbere tri mucke in tako dokaže, da je iz mesa in krvi.

Tak način 'preizkusa človeškosti' ima pred klasičnim kar nekaj prednosti. Ena od njih je ta, da uporabnikom ne bo več treba razmišljati, ali je neka krivulja L ali pa samo zelo zmečkaj I, druga pa seveda ta, da je za programe prepoznavanje vsebine slik še vedno izredno težko, nenazadnje pa se lahko zaradi 84 možnih kombinacij tudi precej hitro ugotovi, ali po slikicah klika človek ali skupek kode.