Slashdot - Po dobri stari navadi so se kitajski veljaki spet odločili blokirati stran, ki bi utegnila povečati védenje o svetu in zamajati komunistične vrednote. Tokrat je na udaru različica novic Wikinews v kitajskem jeziku, medtem ko je angleška verzija na Kitajskem še vedno normalno dosegljiva. Kaj jih je tako razpenilo, da so potegnili kabel iz usmerjevalnika, ni znano. V preteklih podobnih akcijah so jim šle v nos vesti o občutljivih temah, kot so Tajvan, Tibet, Trg nebeškega miru ipd. Wikinews jih je optimistično zaprosila za izjavo, a se še niso utegnili odzvati. Mimogrede spomnimo, da ima Kitajska zelo ambivalentne občutke do projektov Wiki - samo Wikipedijo so blokirali že mnogokrat, nazadnje po zaključku lanskih olimpijskih iger, ko so nenadoma pozabili na vse obljube o prostem dostopu do spleta.

ComputerBase - Spet lahko beremo, da so Kitajci ostali brez dostopa do spletne enciklopedija Wikipedije. Uradne informacije pričajo, da bo dostop do kitajskega prevoda sproščen v roku enega tedna, medtem ko bodo morali na angleško različico počakati še vsaj en mesec. Ali je za nenadno onemogočenje dostopa kriva strožja cenzura ali tehnične težave, še ni znano. Kljub temu pa se tudi po sprostitvi blokade ne bo dalo dostopati do vseh vsebin, saj kitajska vlada že sedaj in bo tudi v prihodnosti pridno cenzurirala vse sporne članke, še posebej o Falun Gongu in pokolu na Trgu nebeškega miru (Tiananmen).

The Register - Vedno večji priljubljenost in razširjenost brezžičnega Wi-Fi omrežja med domačimi uporabniki predstavljata tudi nezadržen porast števila nezaščitenih vstopnih točk, torej pomanjkljivo ali celo nezaščitenih domačih omrežij, ki jih mimoidoči ali mimovozeči lahko uporabijo za dostop do interneta. Uradnih postopkov in tožb zaradi neupravičenega dostopa do omrežja pri nas še ni bilo, so pa v sterilnem Singapurju.

The Register tako poroča, da sedemnajstletnemu Garylu Tan Jia Luoju grozijo do tri leta zapora in 10.000 singapurskih dolarjev (1,2 milijona tolarjev) kazni za nepooblaščen dostop do sosedovega brezžičnega omrežja. Gre za prvo tako tožbo pod novim singapurskim zakonom o zlorabi računalniške opreme (Singapore's Computer Misuse Act).

Slo-Tech - Kitajski, najbolj razširjeni spletni iskalnik Baidu, je zapolnil luknjo, ki jo je ustvarila blokada Wikipedije s strani Kitajske vlade. Prejšnji mesec so namreč splovili svojo različico Wikipedije, Baidu Baike.

Robin Li, stvaritelj enciklopedije, ni izumljal tople vode, zato je "Baidupedijo" (kot jo ljubkovalno imenujejo po svetu) zasnoval kar na modelu Wikipedije, uporabniki lahko sami dodajajo in urejajo članke. Seveda pa bi bilo pričakovati, da bo tako necenzurirana kot je Wikipedija, vseeno malo preveč utopično. "Baidupedija" ima namreč vgrajen sistem samocenzure, ki uporabnikom onemogoča objavo vsebin, za katere Kitajska vlada meni, da niso primerne. Pa čeprav bi lahko uporabnik po pozdravnem sporočilu sklepal drugače, le-to se glasi:

"Baidu je v skladu z enakopravnim, kooperativnim in delitvenim duhom interneta ... nudi oder za kreativnost uporabnikov Interneta."

Sistem deluje tako, da ko uporabnik pošlje članek, se le-ta ne pojavi takoj na strani, ampak šele, ko ga...

Slashdot - Urejevalci angleškega dela največje enciklopedije Wikipedija so sporočili, da jim je predvčerajšnjim uspelo ustvariti članek, ki je pomenil pomembno prelomnico -- bil je namreč milijonti v bazi. Članek govori o železniški postaji Jordanhill v Glasgowu na Škotskem, zanimivo pa je tudi dejstvo, da je nekemu madžarskemu uporabniku uspelo že davnega novembra 2004 napovedati, da bo ta prelomnica nastopila 1. marca letos. V celoti obsega Wikipedija 3,38 milijona člankov, od tega je slovenskih približno 24 tisoč. Novico smo našli na Slashdotu.

RTV Slovenija - Staro pravilo, da zgodovino pišejo zmagovalci, na Wikipediji dobi še zanimivejšo obliko. Sedanjost pišejo tisti, ki imajo motiv. Pogosto ponavljajoče se vprašanje o tej enciklopediji je relevantnost in zanesljivost njenih vsebin. Za najnovejši škandal(ček) je kot kaže poskrbel sam ameriški kongres, ki je, kot so ugotovili, spoliral preko tisoč prispevkov, predvsem biografije politikov in druge občutljive teme. Več o tem lahko preberete kje drugje kot na Wikipediji.

Slashdot - Wikipedija je ta teden uvedla svojo novo zaščito pred spletnim vandalizmom, ki se pojavlja na Wikipedijinih straneh z občutljivejšo vsebino. Teh zaščitenih strani tako ne bo mogoče več prosto urejati; to možnost bodo imeli le dlje kot štiri dni registrirani uporabniki Wikipedije, dočim jih bodo neregistrirani uporabniki lahko le brali.

Uredniki poudarjajo, da bodo pri uporabi tega ekstremnega ukrepa sila previdni in da ga bodo uporabili zgolj v boju zoper vandalizem na že oskrunjenih straneh. Vsebin, ki še niso bile tarča vandalizma, ta zaščita ne bo prizadela. Trenutno so s to tehnologijo zaščiteni članki o ameriškem predsedniku, Hitlerju in Jezusu, v prihodnosti pa kaže pričakovati še kakšnega.

Yahoo News - Jimmy Wales, ustanovitelj največje proste spletne enciklopedija Wikipedija, je v ponedeljek dejal, da razmišlja o papirnati izdaji Wikipedije. Za zdaj je dosegljiva le prek interneta, kar je po njegovem mnenju ovira za dosego cilja proste dostopnosti znanja po celem svetu, ne le tistem koščku s hitrimi internetnimi povezavimi. Tako lahko od sredine prihodnjega leta dalje pričakujemo prvo tiskano izdajo Wikipedije, prav tako pa tudi verzije na CD-jih in DVD-jih, namenjene deželam v razvoju.

Wales je razmišljal tudi o spletnem vandalizmu, težavi, ki prizadene vse spletne strani, kjer uporabniki lahko prosto spreminjajo ali dodajajo vsebine. Kritični članki v Wikipediji so predvsem tisti, ki obravnavajo aktualno problematiko ali kontroverzne teme, naprimer iraško ali vietnamsko vojno, religijo itn. ( Primer vandalizma v članku o vietnamski vojni.) Takšne izpade sicer skrbniki relativno hitro popravijo, a so kljub temu moteči. Jimmy Wales je dejal, da Wikipedija razvija novo...