Slo-Tech - Raziskovalci Oddelka za kemijo in kemično biologijo Harwardske Univerze, Oddelka za materiale Drexelske Univerze in Oddelka za kemijo univerze v Pensilvaniji, so ugotovili, da lahko nanožice iz barijevega titanata (BaTiO₃), s polmerom 3 nm z dodatkom vode oziroma hidroksilnih skupin ali pa ogljikovih oksilatov, ohranijo feroelektrične lastnosti tudi pri sobni temperaturi in da to zmožnost obdržijo nanožičke do premera 0,8 nm (s pomočjo hlajenja).

Do odkritja so prišli čisto naključno, ko so izmerili feroelektične lastnosti na nanožicah, ki jih glede na njihovo velikost ne bi smeli izmeriti, saj je do sedaj je veljalo pravilo, da feroelektrične lastnosti padajo linearno z manjšanjem velikosti oz. z manjšanjem premera. Z IR spektroskopijo so ugotovili, da se je na omenjene nanožičke vezala atmosferska vlaga, ki je odigrala vlogo stabilizatorja elektičnega dipola. Brez dodatka vode bi bile nanožice s podobnimi feroelektričnimi lastnostmi velike najmanj 50 nm.

Tehnologija potencialno...

Slo-Tech - Raziskovalci laboratorija Brookheven National Laboratory, ZDA, v sodelovanju z ostalimi raziskovalnimi inštitucijami, so uspeli ustvariti vodne nanožice (water wires), velike manj kot nanometer. Ustvarili so jih s pomočjo visokega pritiska znotraj določenih kristalov. Poleg tega jim je uspela tudi določena stopnja manipulacije s temi žicami.

Podobne strukture najdemo v celičnih membranah. Te strukture so odgovorne za transport protonov preko membrane. To je nujen člen v verigi procesov, s katerimi celica proizvaja potrebno energijo.

Takšne vodne nanožice so odličen prevodnik protonov in so zato potencialno uporabne za proizvodnjo novih tipov gorivnih celic oziroma vseh naprav, ki uporabljajo transport protonov za njihovo delovanje.

Vir: Laboratory news

Slo-Tech - Tomi Laptoš je spisal drugi del članka o nanotehnologiji. V prvem je predstavil predvsem teoretične temelje nanotehnologije, ki bodo realizacijo doživeli šele čez leta, v drugem pa rešitve, ki so na voljo že danes. Poleg tega je razkril tudi obete za prihodnost in dodal še nekaj temnih strani nanotehnologije. Prijetno branje!

Inštitut Jožef Stefan - Raziskovalna skupina z odseka za kompleksne snovi pod vodstvom prof. dr. Dragana Mihajlovića je pred kratkim poročala o odkritju nove vrste nanostrukturiranih enodimenzionalnih materialov. Enostavna sinteza teh polimerom podobnih struktur, sestavljenih iz skupkov atomov (klastrov), ki so povezani v dolge verige (Molibdenum cluster polymers, v nadaljevanju MCP), premošča mnoge pomanjkljivosti, s katerimi se srečujejo pri izdelavi in pripravi prototipnih ogljikovih nanocevk v komercialne namene. Za slednje je pri MCP-jih poskrbelo podjetje Mo6, ki za tržišče trenutno lahko pripravi več 10g MCP-jev tedensko.

Nature - Nanotehnologija ali vsaj tisti del tehnologije, ki trenutno proizvaja izdelke nanometrskega nivoja, čedalje bolj prodira v znanstvena raziskovanja in posledično v vsakdanjo uporabo.

Da je temu res tako, priča sledeča novica spletnega oddelka revije Nature. Tako poročajo, da je raziskovalni skupini Alana Windle-a na univerzi Cambridge uspelo iz precej osnovnih in dostopnih izhodnih reagentov izdelati prve nanoniti. Kot vir ogljika za nanocevke, ki sestavlajo niti, so uporabili kar etanol, ki ga je možno pridobivati tudi iz obnovljivih virov, katalizator je bil ferocen, za lepše zvijanje pa so dodali še tiofen. Mešanico so vbrizgali v tok vodika in nastale so nanoniti.

Kljub dejstvu, da rezultati niso imeli večje trdnosti kot tekstilna vlakna, pa se odpirajo možnosti za izboljšave, poleg tega pa se sam proces zaradi...

The Register - Če se bo trend nekaj zadnjih dni nadaljeval, mogoče v bližnji prihodnosti ne boste obiskovali več Slo-techa, ampak Slo-nano-tech. Mogoče res prikazano malce karikirano, samo dejstvo, da postaja nanotehnologija čedalje pomembnejši del našega življenja, pa verjetno postaja več kot jasno.

Da je področje res "vroče", potrjuje tudi sledeča novica. Raziskovalci "mazurske skupine" na Harvardu so namreč izdelali nanovlakna, ki imajo v premeru manj kot znaša valovna dolžina svetlobe, ki jo prenašajo. Princin prenosa po teh, 50-nanometrskih vlaknih silicijevega dioksida je usmerjanje svetlobe po površini, zaradi upogljivosti in nespremenljivega premera pa je tudi izgub malo ali skoraj nič.

Praktična uporaba odkritja se bo pokazali v informacijski tehnologiji in biomedicinskih ter sorodnih vedah. Z zmanjševanjem velikosti senzorjev, ki se uporabljaji sedaj, se bo predvsem povečala komplianca pacientov, kar pomeni, da bo tehnologija olajšala muke široki populaciji.

Poleg tega je treba...