Ars Technica - V nedavni raziskavi, ki jo je opravil TÜV Rheinland, je bilo ugotovljeno, da proizvajalci tiskalnikov svoje izdelke zelo pogosto izdelajo tako, da ne porabijo vsega razpoložljivega črnila. Najprej so problematične kartuše za barvno tiskanje, ki javijo, da so prazne, že če zmanjka samo ene barve, kar je sicer do neke mere razumljivo. Bolj zanimivo je dejstvo, da tudi enobarvne kartuše opozorijo uporabnika na menjavo, čeprav je v njih še več kot dovolj črnila.

Problem je bolj zaskrbljujoč, kot se morda zdi na prvi pogled. Najboljši od testirancev, Epson, se je začel pritoževati, ko je bilo v kartuši še slabih 20 odstotkov barve, medtem ko je poraženec Kodak za prazno označil kartušo s 64 odstotki črnila. Če k vsemu dodamo še astronomske cene in molzenje strank s poslovnim modelom poceni tiskalnik -- drag potrošni material, je jasno, da uporabniki najbrž ne bodo zadovoljni z rezultati raziskave.

Izvorna novica.

AnandTech - Polnenje kartuš bo, vsaj za nekatere tiskalnike, od sedaj očitno kaznivo. Lexmarkove kartuše namreč po novem nosijo napis Single use only, (samo za enkratno uporabo). Torej če kartušo ponovno napolnite s črnilom, kršite Lexmarkova določila o enkratni uporabi kartuše, saj z odprtjem paketa z njihovim produktom namreč pristanete na pogoje, ki pa jih s polnenjem kršite.

Kaj bo sledilo? Prepoved menjavanja kartuš? Torej boste morali, ko se bodo izpraznile, kupiti kar nov tiskalnik? Ali pa DVD mediji zapečateni v pogone, ki jih boste kupovali kar skupaj? Ah ...

Neowin - Si predstavljate prenosni računalnik, ki lahko nemoteno deluje 10 ur z uporabo baterij? Znanstvena fantastika? Morda ne več. Nova tehnologija, pri kateri se mešajo metanol, voda in zrak, obljublja tako dolgo delovanje. Tako bodo takšne baterije kandidati za zamenjavo današnjih, ki se uporabljajo v večini digitalnih prenosnih naprav.

Seveda obstaja problem, saj še vedno ni znano, kako močne bodo te baterije, saj še niso dosegli njihovih polnih zmogljivosti. V celici morata namreč biti metanol in voda z membrano ločena od katalizatorja in večje kot je razmerje metanola proti vodi, močnejša in manjša je celica. Proizvajalci pa se tudi še niso odločili, ali bo nova iznajdba polnljiva ali pa bo za enkratno uporabo. Klik!

The inquirer -

Nekako smo navajeni, da imajo določeni izdelki na embalaži naveden rok trajanja, pred katerim jih je potrebno porabiti. Tovrstne omejitve so se običajno nanašale na živila in drugo pokvarljivo blago, a se, kot vse kaže, tudi to spreminja.

Tiskalniški gigant Hewlett Packard namreč meni, da je tudi njihovo črnilo hitropokvarljivo, saj so v svoje lastne kartuše vgradili mehanizem, ki po izteku roka trajanja preprečuje tiskanje, četudi je kartuša še polna barve. Novo HP-jevo domislico je prvi odkril uporabnik, ko se je njegov tiskalnik višjega razreda (HP BusinessJet 2200C) pritožil, češ, tiskanje ni več mogoče, zato se je obrnil na HP.

HP je v odgovoru povedal, da datum odtisnjen na ovitku ni rok trajanja in dejal, da je edina možna razlaga, zakaj je do te situacije prišlo, da je pustil kartušo v tiskalniku več kot 30 mesecev, ali pa je bila le-ta starejša od štirih let in pol. Če ste se kdaj spraševali, čemu je namenjen datum, odtisnjen na ovitku; takrat bo kartuša stara poltretje...

The Register - Bralec, zopet te vabim k ogledu povezanih novic [0:)]. Lexmark je namreč dobil tožbo, v kateri je nastopil proti podjetju Static Control inc., ki je izdelovalo in prodajalo čipe, s katerimi so ostala podjetja opremila kartuše ter jih tako pripravila do delovanja z Lexmarkovimi laserskimi tiskalniki.

Sodišče v Kentuckyu se strinja, da je šlo pri tem za grobo kršenje patentov (Lexmark s se je skliceval na DMCA) in imitatorju odredilo prenehanje izdelave in preprodaje omenjenega čipovja. -- Sicer pa Lexmark trdi, da je že ponudil v reciklažo svoje kartuše drugim podjetjem, brez potrebe po mod čipih.

Vprašanje pa je, kakšen pomen bo tožba imela v Evropskem prostoru. Decembra si je Evropska komisija v sklopu določb o recikliranju zamislila, da proizvajalci ne smejo več vgrajevati zaščitnih čipov v kartuše za ink-jet tiskalnike: od teh do tonerjev pa hitro priskaklja celo Rdeča Kapica.

The Register - Očitno niso le politiki tako dvolični, da po eni strani ostro obsojajo spam, a ga še raje uporabljajo v namene politične kampanje. Sedaj se jim je pridružil Lexmark.

Podjetje ima pač želje poseči na trg tiskalniških kartuš (več o politiki za temi izdelki si preberite v povezanih novicah), saj bi z le malo nižjimi cenami lahko dosegli lep tržni delež. A lej ga, zlomka, ko pa je neko drugo podjetje izdelalo kartuše, ki delujejo v Lexmarkovih tiskalnikih, so jih kratkomalo tožili.

Pravniki se tako zopet naslanjajo na DMCA, ki ureja digitalne avtorske pravice, rekoč da naj bi obtoženo podjetje Static Control Components slednji zakon kršilo, saj so v kartuše vdelali čip, ki omogoča komunikacijo s tiskalnikom ter zagotavlja, da je kartuša avtentična (beri: made by Lexmark). Sicer ne moremo reči, da tu do kršitve ni prišlo, a vseeno opazimo, kam pes taco moli.

Vsekakor pa bi bilo zelo zanimivo, če bi zakon, kakršnega si želijo evroparlamentarci, posvojili še v čezlužju [:D]. Klik!...

CNN - Da proizvajalci printerjev le-te prodajajo za nizko ceno in nato nabijejo ceno kartuš do onemoglosti ve že vsak uporabnik, ki kolikor toliko redno uporablja svoj tiskalnik za tiskanje slik in besedil. To so ugotovili tudi premeteni proizvajalci, ki so se odločili, da bodo rabljene kartuše ponovno napolnili s črnilom in jih ponovno pošiljali na tržišče. To se je izkazalo za dober posel, saj je ponovno polnjenje kartuš naneslo kar 3 milijarde $ sredstev. To pa je postalo trn v peti originalnim proizvajalcem. Okrog te problematike so tukaj spisali članek, ki govori o tem, kako bi lahko v prihodnosti nepooblaščenim polnilcem odvzeli posel. Med drugim je govora tudi o posebnih čipih, ki naj bi bili pritrjeni na kartušah in bi bili namenjeni temu, da bi otežili ponovno polnjenje kartuš s stani nepooblaščencev.

Tom's Hardware - Na Tom's Hardware so testirali 11 tiskalnikov. Po 3 od Epsona, HPja in Canona ter 2 Lexmarkova. Začetek članka je namenjen razlagi različnih tehnologij in načinov delovanja tiskalnikov, čeprav so vsi stestirani tiskalniki brizgalni. Pohvalili so HPjevo in Lexmarkovo vgraditev glav v kartuše, v test pa so vključili tudi tabelo stroškov nakupa tiskalnika ter natisnenja 1500 črnobelih in 1500 barvnih strani. Zanimivo... za najcenejšega se po 3000 kopijah izkaže Canon S500, za najdražjega pa HP Deskjet 980 Cxi. Ta tabela je zanimiva predvsem zaradi tega, ker nam pove, da najcenejši tiskalnik ob nakupu ni vedno res najcenejši. Obširen test najdete tukaj.