NationalGeographic - Med karanteno ni potekal le največji eksperiment dela in šolanja na daljavo, temveč predvsem eksperiment, kako se obnesejo orodja za videokonference in kako to sprejemajo ljudje. V teoriji zveni udobno: ni treba nikamor niti, le v udoben stol se zleknemo in že se pogovarjamo. V praksi pa so takšni pogovori bolj izčrpavajoči kakor interakcije v resničnem življenju, piše National Geographic. Razlogov je več, vse pa lahko zvedemo na en skupni imenovalec: umanjkajo detajli, ki v normalnem pogovoru povedo vsaj toliko informacije kakor besede. V angleščini je posledica dobila svoje ime: Zoom fatigue oziroma utrujenost od Zooma, čeprav je namenskih aplikacij precej več.

Številne raziskave kažejo, da so virtualni pogovori resnično težavni za ljudi, kar ljudi preseneča, je povedal Andrew Franklin z Univerze Norfolk State v Virginiji. Na voljo namreč nimamo številnih malenkosti, ki jih naši možgani brez truda in podzavestno zaznavajo pri normalnem pogovoru v živo: obrazna mimika, geste....

Google - Eden izmed zanimivih problemov za umetno inteligenco je napoved vremena, ki je računsko zahteven postopek, saj opisujemo kaotičen sistem. Konvencionalni modeli za napoved vremena so precej dobri za obdobje od nekaj ur do nekaj dni v prihodnosti, a imajo natančnost omejeno prostorsko in kvalitativno. Google je za del tega problema uporabil nevronske mreže, ki dobro delujejo za zelo kratkoročne napovedi padavin. Za napovedi do šest ur so v številnih primerih celo natančnejše od konvencionalnih modelov, predvsem pa imajo več podrobnosti.

Googlov sistem razseka okolico na kilometrsko mrežo, medtem ko je ima konvencionalni ameriški model pet kilometrov velike kvadrante. To daje več fine resolucije, kar je zelo uporabno za kratkotrajne napovedi. Druga pomembna odlika je hitrost, saj Googlov sistem napoved ustvari v 10 minutah in ne v 1-3 urah kakor klasika (HRRR). To ima očitne prednosti, če želimo napovedati, kakšno bo vreme čez pol ure. To je možno, ker je kratkotrajna napoved padavin...

Slo-Tech - Google je eno izmed vodilnih podjetij na področju prepoznavanja slik in govora ter strojnega prevajanja. Vsem trem problemom je skupno dejstvo, da niso rešljivi z enostavnimi sekvenčnimi algoritmi, ker ne moremo predvideti vseh možnih vhodnih podatkov. Največ na tem področju obljubljajo umetne nevronske mreže (ANN). Google je v zadnji objavi pokazal nekaj fantastičnih slik, ki dajejo vpogled v delovanje ANN.

Kot tolikokrat v zgodovini je tudi zamisel ANN navdahnila narava, ki je imela milijarde let časa, da poišče rešitve za probleme. Te niso vedno optimalne, so pa v okviru možnosti in potreb zelo dobre. Kjer bi se s klasičnim zaporednim algoritmom zaleteli v zid, so se ozrli po bioloških nevronskih mrežah oziroma možganih. To je zelo logična poteza, saj so človeški možgani izjemno dobri pri reševanju problemov, za katere jih je evolucija...

Nature - Klasični silicijevi tranzistorji so naokrog že več kot pol stoletja in čas je, da dobijo svoje naslednike. Raziskovalci z Yala in južnokorejskega instituta v Gwangjuju so v zadnji številki revije Nature pokazali prvi delujoči molekularni tranzistor. Uporabili so molekulo 1,4-benzenditiola, ki ima zlate kontakte. S spreminjanjem napetosti, ki so jo pritisnili nanje, so nadzorovali energijske nivoje molekule, s čimer se da kontrolirati tok, ki teče skoznjo. Benzenovi derivati so zaradi svojega konjugiranega elektronskega sistema še posebej primerni za tok elektronov in igranje z elektronskimi nivoji.

Delo nadaljuje poizkuse iz leta 1990, ko je ekipa z Yala ugotovila, kako ujeti molekulo med električne kontakte. Južnokorejska raziskovalna ekipa je medtem razvila nove...

IBM - Na superračunalniški konferenci SC09, ki se bo danes v Portlandu sklenila, je IBM predstavil svojo simulacijo mačjih možganov. Njihov računalnik Dawn Blue Gene /P, ki ga poganja 147.456 procesorjev s 144 TB pomnilnika in algoritem BlueMatter, simulira aktivnost možganskega korteksa z 1,6 milijarde nevronov, povezanih z 8,87 bilijona sinapsami. Tako predstavljen korteks ima približno 4,5 odstotka kapacitete človeških možganov, je pa zmogljivejši od mačjih možganov. Simulacija še ne teče v realnem času, tako da tejle supermački srce utripne enkrat na minuto (simulacija teče 83-krat počasneje), ji pa.



Znanstveniki razlagajo, da to še zdaleč ne pomeni, da razumejo, kako delujejo možgani. Kot...

New Scientist - Izraelskim znanstvenikom je uspelo izdelati molekularni računalnik, morda bolj korektno imenovan kalkulator, ki za izračun uporablja dva encima. En je baziran na vodikovem peroksidu, drug pa na glukozi, prisotnost obeh encimov je definirana kot binarna enica, odstotnost kot ničla. Zaenkrat je naprava še zelo počasna, a ima ogromno potenciala in bi znala v prihodnosti prehiteti svoje na siliciju živeče brate. Ker encime uporablja tudi naše telo, Itamar Willner napoveduje celo računalnike kar znotraj naših teles - Človekolator.

Že vidim Apple iNoht. Izraelcem pa preostane samo še da preprogramirajo Hamas, ponudijo podobne usluge ZDA in so na konju. Lennonova pesem Imagine bo zvenela nekoliko drugače, kot si je zamislil avtor.

New Scientist - Na New Scientist poročajo, da je IBM začel v sodelovanju s švicarsko univerzo razvijati prvo računalniško simulacijo celotnih človeških možganov vse do molekularnega nivoja. Zadeva bo zasnovana na osnovi Blue Gene-a. Uporabili bodo podatke, ki jih Markram z ekipo z Ecole Polytecnique Fédérale de Lausanne, Švica, zbira že več kot desetletje. V prvi fazi bodo simulirali samo nevronsko mrežo, potem pa bodo razširili simulacijo do molekularnega nivoja. Za dosego cilja bodo po napovedih potrebovali 10 let.

New Scientist - Na New Scientist so objavili članek o umetni inteligenci. Poleg zgodovinskega pregleda in težav s katerimi se razvijalci srečujejo, so izpostavili dva izvirna pristopa k ultimativnemu problemu vsespološne UP.

Prvi je Cyc. Njihova rešitev je takorekoč očitna. Če sestavimo dovolj veliko in predvsem dobro povezano bazo splošnega znanja, se bo lahko UP posluževala prorajajočih informacij, nastalih zaradi konteksta v katerem je bila dana izjava podana. Še več, s kopičenjem znanja se bo večala hitrost samoizboljševnja, ali drugače povedano, Cyc bo vse pogosteje naredil (logično) pravilen sklep.
Vsako novo spoznanje (bodisi čisto novo informacijo, bodisi novo povezavo med obstoječimi) se seveda vestno hrani, zato razivjalci polagajo velike upe v internetno populacijo, ki bi naj učila (tu lahko ločimo dva načina, vnašanje novih znanj in vrednotenje njegovih sklepov) Cyca. V zameno za to bo baza izgrajenih znanj na voljo vsakomur, tako se lahko nadejamo poplave Cyc derivatov, podobno...

ScienceDaily - Nanocevčice, skupek tesno vezanih ogljikovih molekul cilindrične oblike, znanstvenikom vztrajno pripravljajo nova prijetna presenečenja. Dolg seznam njih potencialih uporab se je nedavno še povečal, ko je uspelo dvema raziskovalcema iz Rochesterske univerze osamiti nanocevčico (do sedaj so vedno preučevali le zavozljane snope) in opazovati njeno fotonsko emisijo.

To so storili tako, da so nanocevčico osvetlili z natančno usmerjenim laserjem in merili frekvenco oddane svetlobe. Iz razlike med absorbirano in izsevano svetlobo lahko potem sklepamo tako o fizikalnih lastnostih nanocevčice same, kot tudi njene okolice.

Razultati so prav neverjetni. Spekter je takorekoč idealen za sobne pogoje. Ne le, da je zelo ozek in diskreten, tudi stalen je. Lastnost, ki je ne moremo pripisati nobeni poznani molekuli. Vse namreč nekaj časa sevajo fotne, nato prenehajo in potem spet začnejo.

Stalen in natačen vir fotonov, kakršen je ta, je nujen za kvantno optiko. Novih področji uporabe pa s tem...