Slo-Tech - V Kiberpipi ta teden organiziramo dodatno predavanje z naslovom Cyc ali kako zakodirati zdravo pamet?, ki ga bo imel Michael Witbrock, podpredsednik razvoja v CyCorp.

Med najbolj razvpitimi sistemi v umetni inteligenci je sistem Cyc. Ideja Cyc-a izhaja iz začetka osemdesetih let, ko je bil cilj skupine znanstvenikov iz univerze v Stanfordu, da bi naredili bazo znanja, ki bi vsebovala večino znanja s katerim operiramo v vsakdanjem življenju.

Na vrhu tega bi bil pa mehanizem za sklepanje, ki bi omogočal uporabo zakodiranega znanja za izpeljavo novih sklepov.

Za slovensko sceno je še posebej zanimivo, da je Cycorp nedavno odprl podružnico v Ljubljani, ki bo...

New Scientist - Na New Scientist poročajo, da je IBM začel v sodelovanju s švicarsko univerzo razvijati prvo računalniško simulacijo celotnih človeških možganov vse do molekularnega nivoja. Zadeva bo zasnovana na osnovi Blue Gene-a. Uporabili bodo podatke, ki jih Markram z ekipo z Ecole Polytecnique Fédérale de Lausanne, Švica, zbira že več kot desetletje. V prvi fazi bodo simulirali samo nevronsko mrežo, potem pa bodo razširili simulacijo do molekularnega nivoja. Za dosego cilja bodo po napovedih potrebovali 10 let.

New Scientist - Na New Scientist so objavili članek o umetni inteligenci. Poleg zgodovinskega pregleda in težav s katerimi se razvijalci srečujejo, so izpostavili dva izvirna pristopa k ultimativnemu problemu vsespološne UP.

Prvi je Cyc. Njihova rešitev je takorekoč očitna. Če sestavimo dovolj veliko in predvsem dobro povezano bazo splošnega znanja, se bo lahko UP posluževala prorajajočih informacij, nastalih zaradi konteksta v katerem je bila dana izjava podana. Še več, s kopičenjem znanja se bo večala hitrost samoizboljševnja, ali drugače povedano, Cyc bo vse pogosteje naredil (logično) pravilen sklep.
Vsako novo spoznanje (bodisi čisto novo informacijo, bodisi novo povezavo med obstoječimi) se seveda vestno hrani, zato razivjalci polagajo velike upe v internetno populacijo, ki bi naj učila (tu lahko ločimo dva načina, vnašanje novih znanj in vrednotenje njegovih sklepov) Cyca. V zameno za to bo baza izgrajenih znanj na voljo vsakomur, tako se lahko nadejamo poplave Cyc derivatov, podobno...

Slashdot - Znanost in tehnika se že nekaj desetletij ukvarjata z zanimivo hipotezo, ki govori o omejevanju naših misli s strani jezika, ki ga govorimo. Kljub temu, da se ideja tim. "lingvističnega determinizma" zdi mnogim strokovnjakom sporna, pa je nedavna raziskava nakazala, da temu morda vendarle ni tako. Brazilsko pleme Pirahã je znano po tem, da v svojem jeziku ne pozna besed za števila, večja od dve. Lovci, ki prebivajo v okolici reke Amazonke, so v študiji morali opisati razliko med štirimi objekti v vrsti in petimi. Pa jim žal ni uspelo!

New Scientist - Gravity Probe B je uspešno prestala izstrelitev. Sedaj jo čaka 44-dnevna umeritev in ustalitev v polarno orbito 640 kilometrov nad površjem. V tem času bodo s curki helija giroskope postopoma pospeševali na končno hitrost 9000 obratov na minuto. Osemintridesetega dne se bo pričel proces poravnavanja osi giroskopov z vnaprej izbrano oddaljeno zvezdo, ki bo služila kot kontrolna točka. Zadnje opravilo pred pričetkom enoletnega opravljanja meritev, ki bodo nakopičile za vsaj leto dni obdelave podatkov, pa je odstranitev helija. To bodo storili z začasnim dvigom temperature na -266 ^oC, kar bo povzročilo uparjenje helija (ta se bo porabil kot gorivo za pozicijske motorje) in posledično omogočilo giroskopom prosto vrtenje v vakuumu.

Slashdot - Hitrost procesorja temelji na hitrosti, pri kateri se lahko tranzistorji prižigajo in ugašajo ter hitrostjo toka, ki lahko teče skoznje. Do sedaj so problem reševali z zmanjševanjem, vendar izgleda kakor, da se počasi približujejo meji, do katere lahko vodijo razvoj vedno manjših tehnologij.

Sedaj NewScientist poroča o Intelovi novi "skrivni" tehnologiji strained silicon s katero nameravajo občutno povišati...