CNet - Pred kratkim smo poročali, da je PayPal storniral vsa v zadnjem času izvršena plačila v Indijo in onemogočil izvajanje novih. Po nekaj dneh molka je PayPalov predstavnik za stike z javnostmi Anuj Nayar končno pojasnil, kje tiči problem. Razlog je spremenjena zakonodaja v Indiji in obravnava osebnih plačil (personal payments) v Indijo. Srž problema je odločitev, ali so ta nakazila t.i. remittances, torej pošiljanje denarja zdomcev svojim družinam ali ne. Pošiljanje in sprejemanje denarja prek PayPala v Indiji bo zato onemogočeno še nekaj mesecev, medtem ko naj bi dvige stanja na bančne račune in kreditne kartice v kratkem spet omogočili.

In če se kaj takega lahko zgodi v državi z drugim največjim številom prebivalcev na svetu, ni kaj podobnega izključeno niti pri nas. Vnovič se pokaže, kako pomembno je, da nismo odvisni le od enega ponudnika transakcij.

Times Online - Za novembrske teroristične napade v Indiji naj bi napadalci uporabili Googlovo aplikacijo za ogled satelitskih posnetkov Google Earth, zato so v Indiji zastrigli z ušesi. Tako sedaj od indijskih sodišč zahtevajo prepoved uporabe Google Eartha. Odvetnik Amit Karkhanis je v svoji zahtevi višjemu sodišču dejal, da prosto dostopna aplikacija pomaga teroristom pri načrtovanju napadov, saj nudi podrobne posnetke, s katerimi so se napadalci seznanili s tarčami.

Zahteve za zameglitev določenih strateških območij niso nič novega, saj so od Googla za svoja vojaška področja, jedrske elektrarne in podobne isto zahtevale že ZDA, Velika Britanija, Avstralija in Južna Koreja. A Indijci so šli še dlje, saj zahtevajo popolno prepoved uporabe Google Earth v državi. Omeniti velja, da nameni morda niso tako enostranski, saj je Indija pred kratkim napovedala zagon projekta Bhuvan, ki bo njihova verzija Google Eartha. Bhuvan bo s pomočjo satelitov nudil visokoločljivostne zračne posnetke, ki jih bo...

New Scientist - Jumbo plakat v Bangaloru, v Indiji nosi pomenljiv napis: "800 milijonov ljudi". To je število Indijcev, za katere mobilni operater Airtel meni, da jih lahko pridobi. Upoštevajoč, da je številka dvajsetkrat manjša od vseh dejanskih lastnikov prenosnih telefonov v Indiji, se zdi to bahanje nesmiselno. Kljub vsemu pa je sporočilo nedvoumno - Indija se povezuje kot še nikoli, posledice pa so lahko dramatične.

Reliance Infocom ( komunikacijski del največje indijske industrijske skupine Reliance) je od leta 1999 položil 80.000 kilometrov optičnih vlaken za povezavo med baznimi postajami brezžičnega omrežja, ki je na voljo v 1100 krajih in mestih. Družba zatrjuje, da bo do leta 2005 uspela pokriti še 5000 krajev in 400.000 vasi. Decembra 2004 je Reliance postal prvi operater v Indiji, ki mu je uspelo pridobiti 10 milijonov naročnikov.

Čeprav se ob takšnih številkah operaterji kar slinijo, je konkurenca velika, medkrajevni klici (upoštevajte velikost Indije) pa med najcenejšimi na svetu...

Slashdot - Indija utegne še pred novim letom dobiti novo patentno zakonodajo. Po sedanji je mogoče patentirati le postopke, kar je pripomoglo predvsem k nižji ceni zdravil. Od novega leta dalje pa bo v Indiji moč uveljavljati tudi druge patente, med drugim softverske in hardverske. Žal se velika večina Indijcev ne zmeni za morebitno novo zakonodajo, zato je medijska predstavitev znotraj same države sila skromna.

K zmanjšanju česa pa bo pripomoglo patentiranje programja?

Slo-Tech - Včeraj je Poljska rešila dan - malim evropskim programerskim hišam, posameznikom in prostim programerjem je do nadaljnega omogočila preživetje.

Na zasedanje kmetijskih ministrov je prišel podsekretar poljskega ministrstva za znanost in informacijsko družbo, ter zahteval umik glasovanja o direktivi z dnevnega reda. Tega naj ne bi storili poljski diplomati v Bruslju, saj so bili pritiski lobijev nanje premočni.

Tako se je vsaj začasno pridobilo več časa, da se začnejo vpletene strani razumno pogovarjati o problemu in ga poskušajo rešit. Vedeti pa je treba, da se je zaenkrat le preložilo glasovanje in nič drugega. Če se nihče ne bo upal oporekati in bodo multinacionalke s taktiko grobe sile zadevo gnale naprej, bo direktiva potrjena v začetku 2005.

Zdaj ima ministrstvo za gospodarstvo nekaj časa, da pripravi novo slovensko stališče, ki bo dostojno zastopalo interese tistih, ki se jih direktiva najbolj dotika - tako v gospodarstvu kot v neprofitnem sektorju. Upati je, da bo nova...

Slo-Tech - Je že kdo slišal pravljico o demokratični Evropi? Kaj pa pravljico o transparentnem delovanju slovenskih političnih predstavnikov? Tudi ne? Hmmm, kaj pa o moči lobijev in kapitala? No, tule je ena.
Direktiva o programsko izvedenih izumih bo kljub opoziciji s strani evropskih malih in srednjih podjetij (tudi slovenskih - glej nekaj novic nazaj) kljub opoziciji prostokodnih razvijalcev, kljub peticiji na kateri je zbrano čez 300.000 podpisov proti direktivi v tej obliki, med njimi tudi nekaj tisoč akademikov in direktorjev podjetij, sprejeta jutri. In kot da je demokratični proces v evropi farsa, jo bo sprejemal svet kmetijskih ministrov. Brez razprave, se ve.

Slovensko Ministrstvo za gospodarstvo si ob protestu proizvajalcev programske opreme ni kupilo še nekaj časa, kar bi storilo tako, da bi na predzasedanju glasovalo za nadaljne usklajevanje in ne za brezdebatno sprejetje na zasedanju kmetijskih ministrov.
Nekdo si očitno zares želi, da gre direktiva čimprej v veljavo.

...

Slo-Tech - Predlog evropske direktive o patentiranju programsko izvedenih izumov dviguje vse več prahu, ne le v tujini temveč tudi doma.

Slovenija lahko kot članica EU namreč delno vpliva na direktivo, ki zna precej zasukati razmere na trgu softwara, tudi slovenskem.

Urad za intelektualno lastnino na izvorni predlog direktive ni imel pripomb, so se pa v začetku leta zganili društvo uporabnikov Linuxa, mediji in ministrstvo za informacijsko družbo, ki je uradno slovensko stališče do predloga spremenilo v smeri omejitev za patentiranje programja. A maja je bila direktiva po nenadni popolni spremembi nemškega amandmaja (ki ga je podprla tudi Slovenija v upanju, da bi prinesel resnično omejeno patentiranje) potrjena v najbolj radikalni možni izvedbi. Ker pa je bilo to le nekakšno predglasovanje so spremembe še možne.

Očitno so se zdaj problema začela zavedati tudi softwarska podjetja. Tako se je danes Sekcija slovenskih proizvajalcev programja Koda.SI (znotraj Gospodarske zbornice Slovenije)

Linux Today - FSF (Free Software Fundation) je pred kratkim ustanovil svojo podružnico v Indiji. Verjetno računajo predvsem na ogromno število programerjev (a sploh veste kok je indijcev :).
Oče FSFja Richard Stallman ima seveda vzporedno tudi predavateljsko turnejo. Lani smo ga poslušali v Ljubljani, tokrat pa lahko tule poslušate njegovo predavanje o nevarnosti softwarskih patentov. (ogg seveda :)