Slo-Tech - Konec prejšnjega meseca, natančneje 25. avgusta 2006, je minilo natanko 15 let od kar je, takrat finski študent, Linus Torvalds na (kdo se še spomni novičarskih skupin) USENETU v skupini comp.os.minix javno naznanil svoj hobi - začel se je ukvarjati z izdelavo operacijskega sistema, podobnega Minixu, ki bo tekel na Intelovi platformi 386. Skupaj s tem obvestilom je javno objavil tudi FTP naslov, na katerem je bila dostopna njegova izvorna koda.

Kaj se je zgodilo v naslednjih 15 letih, bolj ali manj podrobno vemo vsi. Če pa vas zanimajo podrobnosti, kaj se je dogajalo na področju odprtokodnega programja pred in po tem, kako je Linux vstopil v poslovna okolja in kaj je k temu pripomoglo, vam priporočamo branje knjige Rebel Code, Linux and Open Source Revolution. Novinar Glyn Moody v dokaj preprostem, netehničnem jeziku podrobno opisuje zgodovino razvoja odprtokodnega programja, od začetkov Richarda Stallmana in projekta GNU, prek razvoja Linux jedra, do najpomembnejših...

Wired News - Članek na Wired vas popelje po zgodovini Brazilskega glasbenika in politika Gilberta Gila, povede vas do njegove podpore licencam Creative Commons in do nestrinjanja založbe Warner. Govori o Brazilskem vladnem uporu farmacevtskim patentom in skorajšnjemu kršenju patentnih "pravic". O državi, kjer strada 22 milijonov ljudi in porabljenih šestdesetih vrečah izvožene soje za eno ali enoinpol-letno licenco MS Office plus. O tem kako lahko ne podjetje, ampak cela država sprejme navidez anarhično ureditev odprtokodnega poslovnega modela. O revoluciji ki se vidno bliža in njenih nasprotnikih. O Brazilskem pozdravu in pozdravu revnejših držav odprtokodnim rešitvam. O intelektualni lastnini in njenem edinem namenu, ščitenju ameriških korporacij.

Za vas je pisal: Julian Dibbell

Google News - Steve Ballmer je s svojim 2600 besed dolgim pismom o ugodnem Windowsu in dragem Linuxu stopil na žulj razvijalcem Linuxa, ki so se seveda takoj odzvali. Predstavniki Novella, ki si lasti SuSE, in Mandrakesofta Ballmerja seznanjajo, da je v svoji primerjavi izbral le tiste podatke, kjer je Windows v prednosti.

To seveda pušča senco dvoma na Microsoftovo kampanijo "Get the Facts", kjer so dejstva (Facts) definirana na Microsoftov način. Tudi uporabljeni podatki, predvsem o hitrosti in varnosti, so pridobljeni iz raziskav, ki jih je naročal Microsoft in ki so daleč od nepristranskosti. Več o tem.

Računanje je igra.

The Register - Pri The Register so se odločili spisati eno primerjavo operacijskih sistemov Windows in Linux s stališča varnosti. Namen je bil končno pregnati vse neresnice ter mite, ki krožijo okoli teh dveh operacijskih sistemov.

V članku se Nicholas Peterley trudi čim bolj obdelati razne trditve eno po eno, ter oceniti varnost čimbolj objektivno.

Celotno poročilo imate na voljo v HTML ali PDF obliki.
Na žalost pa avtor ne pogleda preveč drugih operacijskih sistemov (OS X je omenjen samo površno) nam še vedno preostane samo čakanje na kakšno bolj obsežno poročilo.

Slashdot - Kolikšna je vrednost odprtokodnega jedra Linux? To vprašanje se je porodilo, ko je Jeff V. Merkey na novičarski skupini linux.kernel objavil ponudbo, da za petdeset tisoč dolarjev odkupi linux jedro oz. njegovo kodo v določenem trenutku v času.

Na to ponudbo je Ingo Molnar odgovoril, da bi bil razvoj linux jedra iz "ničle" po izračunu programa za približno oceno vrednosti kode SLOCcount vreden kar 175 milijonov dolarjev. Ko je to opazil avtor programa SLOCcount, David A. Wheeler, se je še sam poglobil v oceno kode in prišel na plan z oceno 612 milijonov dolarjev. Naj samo omenim, da jedro obsega že preko 4,2 milijona vrstic izvorne kode.

To vsekakor ni mačji kašelj, zakaj ne pa si preberite v oceni Davida A. Wheelerja.

Lugos - V Mariboru, natančneje v prostorih Narodnega doma na ulici Kneza Koclja, se bo 23. oktobra 2004 odvil LiFe 10 - Linux Fest.

Udeleženci se bodo lahko udeležili namestitvene delavnice, kjer bodo imeli možnost, da si na svoj računalnik namestijo Pingo Linux 3.0, poslušali pa bodo lahko še nekaj predavanj ali se udeležili LAN zabave.

Več o dogodku lahko preberete na spletni strani društva Lugos.

Slashdot - Novell je izdal novo različico distribucije SuSE Linux 9.2. Nova različica se ponaša z jedrom 2.6 in namizjema KDE 3.3 ter GNOME 2.6. Izboljšali so tudi podporo brezžičnim omrežjem, vključili pa tudi Evolution 2.0, ki se je sposoben povezati z Groupwiseom in Exchangom. Dodan je tudi WYSIWYG-urejevalnik spletnih strani nvu ter nekaj druge, celo plačljive programske opreme. Prodajne različice distribucije bi se po napovedih naj pojavile na policah trgovin v novembru. Več o tem.

Slashdot - Adobovi razvijalci so se pri snovanju nove različice svojega priljubljenega izdelka za obdelavo slik, Photoshop 8 (znan tudi kot CS), očitno še posebej potrudili. Obiskovalec foruma uporabnikov Photoshopa v Windowsu namreč poroča, da z omenjenim programom sploh ni moč odprti slik s podobo bankovca ameriškega dolarja. Enako menda velja tudi za euro, medtem ko oprijemljivh informacij o uspešnosti vgrajenega mehanizma pri drugih valutah še nimamo. Podobno spoznanje je doživel tudi nek drug uporabnik, ki je bankovec sicer odprl, natisnil pa je lahko le njegov del.

Bomo kmalu priča množičnemu upadu ponarejanja denarja?

Linux Today - Gonilniki za eksotično strojno opremo pod Linuxom so bili svojčas kar precejšen problem, a počasi se se stvari začele obračati na bolje in zadnje čase je podprto takorekoč vse (razen mojega winblowz modema na notebooku... grrr). Tule je interview z Jonathanom Corbetom, soavtorjem knjige Linux device drivers. Človek zelo dobro pozna razvoj Linux jedra v zadnjih nekaj letih in pove veliko zanimivih stvari o tem, kako se bo pisanje gonilnikov razvijalo naprej. Pravi, da bo zelo zanimivo, ko bodo v vseh mrežnih gonilnikih prisotne možnosti 'zero-copy', pa tudi bolj natančno zaklepanje za SMP sisteme bo Linux potiskalo vedno bolj med profesionalne strežniške sisteme. Skratka zanimivo branje.
Mimogrede, če hočete biti vedno na tekočem z razvojem Linux jedra, potem redno preverjajte stran kt.zork.net. Na njej se dobi tedenski povzetek dogajanja na dopisnem seznamu razvijalcev.