»

OpenOffice.org proti Microsoft Office

Slashdot - Med uporabniki na forumu je pogosto zaslediti svete vojne o primerjavi hitrosti in funkcionalnosti različnih komercialnih, odprtokodnih in zastonjskih izdelkov. Žal pa je v teh debatah redko zaslediti točne številke, saj se pogosto zanašajo na anekdotične dokaze in subjektivne ocene.

Zato je toliko bolj dobrodošla Matt-ova analiza hitrosti OpenOffice.org 1.1.4 in Microsoft Office 2003. Avtor je primerjal tako hitrost odpiranja raznih delov aplikacij kot tudi porabo pomnilnika in procesorskega časa.

Vsekakor obvezno branje vsakega zavzetega zagovornika svojega pisarniškega paketa.

135 komentarjev

Microsoft Mac Office 2004

Microsoft - Microsoft je izdal Microsoft Mac Office 2004. Za veliko učinkov se moramo zahvaliti Applovemu prikazovalniku Quartz, ki je omogočil prosojnost v grafikonih v Excelu ter gladko senčenje v Wordu in Powerpointu. Izjemnih izboljšav so bile deležne funkcije za delo v skupinah, velika novost pa je tudi snemanje zvoka v Wordu. Študentska različica stane 150, standardna pa 400 USD. Trenutno sta na voljo le angleška in japonska različica, francosko, italijansko in špansko pa lahko pričakujemo sredi junija. Klik!

4 komentarji

Group-Office 2.2 Pro

OSNews - Na trgu pisarniških zbirk ima Microsoft popoln primat z zbirko Office. v zadnjem času pa ji nekoliko težav pozvroča OpenOffice.org, predvsem zaradi ugodne cene in prenosljivosti. Morda pa se bo kmalu pojavil na trgu še kdo tretji, ki se bo problema lotil nekoliko drugače, in sicer preko spletnega vmensika. O podobni rešitvi je že govoril IBM, a alternative so že na voljo. Na OSNews so si ogledali Group-Office 2.2 Pro. Klik!

3 komentarji

Primerjava Office 2003 in OpenOffice.org

Slashdot - OpenOffice.org je v par letih dosegel stopnjo razvoja, v kateri se hitro uveljavlja kot nadomestek za drage pisraniške zbirke, predvsem Microsoftov Office. Za prehod na prosto zbriko se odločajo predvsem podjetja, ki jim za vrat dihajo "izganjalci piratskega programja". Postavlja se vprašanje, ali ni tako početje podjetij nekoliko preuranjeno. Ed Benincasa je na eWEEK-u objavil razultate raziskave, v kateri je sodelovalo več uporabnikov, ki so preizkusili najnovejši različici obeh zbirk. Je OpenOffice.org vreden preskusa ali Office 2003 svoje cene?

6 komentarjev

Ko Microsoft jamo koplje, sam vanjo pade.

Slashdot - Microsoft Office ima mnoge možnosti, ki jih pri običajni obdelavi dokumentov sploh ne opazimo, ker jih ne potrebujemo nujno. Ena izmed takih je možnost sledenja spremembam, ki so nastale od nastanka dokumenta dalje. Prikupna možnost, a njena "žrtev" je postal Microsoft sam.

V okviru iniciative Get The Facts se nahaja nekaj dokumentov, v katerih redmondski velikan prepričuje stranke, naj nikar ne presedlajo na Linux, ker sploh ni poceni niti zmogljiv. Nekatere izmed njih si je ogledal tudi Michael Zalewski, ki je objavil članek, v katerem prikazuje smešne rezultate branja dokumentov s pomočjo sledenja spremembam.

Kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje.

13 komentarjev

Zakaj je Microsoft Office boljši kot OpenOffice.org

Slashdot - Verjetno ga ni korenjaka, ki bi s trezno glavo trdil, da je OpenOffice.org boljša pisarniška zbirka kot Microsoftova. Bo že držalo, da v nekaterih pogledih je, v splošnem pa tega ne moremo trditi. A Microsoft se očitno zaveda, da mu prosta pisarniška zbirka preti kot huda konkurenca, saj marsikomu zadostuje za vsakdanje delo.

V ta namen so napisali kratek dokument, ki "dokazuje", da je OpenOffice.org mala malica za Redmondsko pisarno. Dokument napada skoraj vsako prednost odprte zbirke, tudi to, da je brezplačna, prosta in združljiva z Microsoftovo. Med drugim omenja, da so uporabniki Microsoftovega Offica tudi bolj varni pred virusi. Klik!

Očitno se Bill in Steve že pošteno potita, da organizirata takšne akcije.

64 komentarjev

Odprta koda govori mnogOOo jezikov ... tudi slovenskega

Najdi.si - Windows XP je preveden v 47 jezikov, Office 2003 pa v 34. Če je to veliko ali malo, nam razkrije primerjava s konkurenco. OpenOffice.org je na voljo v 30 jezikih, poteka pa še prevajanje v dvakrat toliko jezikov. Namizno okolje KDE lahko v domačem jeziku uporabljajo govorci 40 jezikov, prav toliko pa jih je "na poti". Mozilla je prevedena v 59 jezikov, kmalu pa se bo število povečalo za nekaj deset.

Očitno je torej, da odprtokodna skupnost uspešno širi svoje izdelke v bolj eksotične države, torej tudi v tiste, ki jih komercialni ponudniki zanemarjajo. Tu se kaže izvrstna priložnost za širjenje odprte kode. V zanimivem članku na C|Net je tudi izjava vodje slovenjenja pisarniške zbirke OpenOffice.org, Roberta Ludvika.

7 komentarjev

Podpora v deželi linuxaški

ZDNet - Raziskovalna skupina Gartner je naredila raziskavo o tehnični podpori, ki jo ponujajo distributerji Linux-a (Red Hat, Suse, Caldera...) ter proizvajalci oz. prodajalci opreme z naloženim Linux operacijskim sistemom (Dell, HP, IBM, Compaq...). Raziskava obsega vse od morebitnih podpornih 'paketov', odzivnosti ter nasploh vse, kar morajo pred nabavo Linux sistemov upoštevati predvsem podjetja (pa tudi posameznikom lahko pride prav). Klik!

0 komentarjev