Slo-Tech - Švicarski znanstveniki z ETH in züriške univerze so spremljali 37 posameznikov, izmed katerih sta jih dve tretjini uporabljali pametne telefone z na dotik občutljivimi zasloni, preostanek pa klasične telefone s tipkami. Z elektroencefalografijo (EEG) so spremljali možgansko aktivnost ob uporabi blazinic na prstih in ugotovili, da imajo redni uporabniki pametnih telefonov v določenih predelih možganov bistveno višjo aktivnost.

Vsakega novega orodja se je treba navaditi, da ga začnemo učinkovito uporabljati z vsemi zmožnostmi. Navajanje ni nič drugega kakor prilagoditev možganov in mišic na nove procese (gibe in ukaze), ki se seveda v možganih izvede kakor izgradnja novih povezav med nevroni. Da redna uporaba določenih...

PhysOrg.com - Znanstveniki na Weill Medical Collegeu, ki deluje pod okriljem Univerze Cornell v ZDA, razvijajo prostetično oko, ki bo slepim zaradi poškodb mrežnice omogočilo vrnitev dobršnega dela vida. Novo tehnologijo je predstavila nevrologinja in profesorica Sheila Nirenberg, ki vodi raziskave.

Pojasnila je, da se njena ekipa že dolgo časa ukvarja z razvozlavanjem jezika možganov. Ena izmed poti, ki vodi od tod, se konča tudi v očeh. Pri videčih posameznikih fotoreceptorji na mrežnici, ki sestojijo iz dveh vrst celic (paličic in čepkov), zbirajo svetlobne impulze. Posamezni fotoni povzročijo reverzibilno izomerizacijo 11-cis-retinala v trans-retinal, ki je aktivni del proteina rodopsina. To sproži zapleteno biokemično kaskado, po kateri se za mrežnico svetloba pretvori v električne impulze, ki jih...

Slo-Tech - Evropski znanstveniki s francoskega INSERM-a (Institut National de la Santé et de la Recherche Medicale) so skupaj s kolegi iz Belgije, Brazilije in Portugalske dokazali, v kar smo verjeli že od malih nog - da branje koristi možganom - in rezultate objavili v reviji Science. S funkcionalno magnetno resonanco (fMRI) so študirali možgane 63 posameznikov, ki so bili različne stopnje pismenosti. Izmed njih je bilo 10 nepismenih, 22 se jih je brati naučilo šele v zrelih letih, 31 pa se jih je brati naučilo kot otroci. Zanimalo jih je, kako pismenost vpliva na sposobnosti možganov.

Ugotovili so, da so se možgani pri obeh pismenih skupinah ob predstavitvi zapisanih besed...

Slashdot - Lani smo pisali, da so na Univerzi Stanford dognali, da večopravilnost v človeških možganih ne deluje preveč dobro. V zgodovini paralelizacije nismo nikoli preveč potrebovali, zato ustreznih nevronskih povezav zanjo nismo razvili. Raziskovalci s pariške Université Pierre et Marie Curie potrjujejo te trditve z novimi spoznanji, da zmoremo hkrati opravljati kvečjemu dvoje opravil.

Razlog za to je del možganov z imenom medialni prefrontalni korteks (MFC), ki zmore razdeliti dve nalogi tako, da se polovica regije posveti eni in druga polovica drugi nalogi. Tako lahko ljudje z malo napora...

IBM - Na superračunalniški konferenci SC09, ki se bo danes v Portlandu sklenila, je IBM predstavil svojo simulacijo mačjih možganov. Njihov računalnik Dawn Blue Gene /P, ki ga poganja 147.456 procesorjev s 144 TB pomnilnika in algoritem BlueMatter, simulira aktivnost možganskega korteksa z 1,6 milijarde nevronov, povezanih z 8,87 bilijona sinapsami. Tako predstavljen korteks ima približno 4,5 odstotka kapacitete človeških možganov, je pa zmogljivejši od mačjih možganov. Simulacija še ne teče v realnem času, tako da tejle supermački srce utripne enkrat na minuto (simulacija teče 83-krat počasneje), ji pa.



Znanstveniki razlagajo, da to še zdaleč ne pomeni, da razumejo, kako delujejo možgani. Kot...

Slashdot - Na National Institutes of Health (NIH) so prišli do zanimivih sklepov. Ugotovili so namreč, da če spustimo skozi sprednji del možganov človeka tok nekaj tisočink ampera, se povečajo verbalne sposobnosti. Dovolj bi naj bilo, da spustimo skozi spredji del možganov tok dveh tisočink ampera za vsega dvajset minut in osebku bi se naj verbalne zmožnosti povečale za dvajset odstotkov, kar vsekakor ni zanemarljivo.

Dve skupini posameznikov so prosili, da naštejejo v 90 sekundah čim več besed, ki se začnejo na določeno črko abecede. V povprečju so dosegli okoli 20 besed. Po tem, ko so že spustili tok skozi možgane, je skupina, ki je dobila svojo dozo toka, naštela v povprečju okoli pet besed več kot tista skupina, ki je sicer elektrode imela na glavi, vendar tok skozi njih ni tekel. Kako in zakaj pride do tega pojava pa zaenkrat še ni popolnoma jasno. Klik.

Nature - Odkrili so področje v človeških možganih, veliko kot kovanec, kjer se dogaja simuliranje slik. Več tega lahko nek človek naenkrat obdeluje, bolj inteligenten je.

Presenečenje je, kako majhen del možganov je temu namenjen, da je pa model možgan s tem "še bolj računalniški", pa seveda ne.

Zanimivo je tudi to, da se za to stvar uporablja vizualni del možgan (pri zadnji steni lobanje). Po domače bi temu rekli, da možgani za inteligentno razmišljanje uporabljajo "video RAM".[8-)]

Nature.

Kaj vam nisem reku ...

Nature - Nanotehnologija ali vsaj tisti del tehnologije, ki trenutno proizvaja izdelke nanometrskega nivoja, čedalje bolj prodira v znanstvena raziskovanja in posledično v vsakdanjo uporabo.

Da je temu res tako, priča sledeča novica spletnega oddelka revije Nature. Tako poročajo, da je raziskovalni skupini Alana Windle-a na univerzi Cambridge uspelo iz precej osnovnih in dostopnih izhodnih reagentov izdelati prve nanoniti. Kot vir ogljika za nanocevke, ki sestavlajo niti, so uporabili kar etanol, ki ga je možno pridobivati tudi iz obnovljivih virov, katalizator je bil ferocen, za lepše zvijanje pa so dodali še tiofen. Mešanico so vbrizgali v tok vodika in nastale so nanoniti.

Kljub dejstvu, da rezultati niso imeli večje trdnosti kot tekstilna vlakna, pa se odpirajo možnosti za izboljšave, poleg tega pa se sam proces zaradi...

Nature - Odkrili so molekulo oziroma encim, ki očitno programira celico, tako da staro spremeni v (spet) mlado. Gre za relativno majhno molekulo, ki je po svoji velikosti in zapletenosti podobna molekulam zdravilnih učinkovin. Našli so jo z 'grobo silo', s preizkušanjem učinkov 50 tisoč molekul lepo po vrsti.

Vsaka celica bi se na ta način lahko vrnila v stanje takoimenovane zarodne celice, ki jih sicer pridobivajo iz embrijev. Kar ni jasno, je ali res vrne v prvotno stanje, ali pa se napake, pridobljene s staranjem, vseeno nekako ohranijo.

Stvar niti ni neposredno uporabna za pomlajevanje, bolj za zgraditev kateregakoli organa ali tkiva, ki nam peša.

Vsaj v začetku. Povezava na Nature.

Nature - Danes se s prenosom informacij v obliki svetlobe srečujemo bolj ali manj zgolj pri famoznih optičnih kablih, poglavitna prepreka pri prodoru splošnejše uporabe svetlobe pa je tudi zahtevna in draga proizvodnja učinkovitih fotodiod - gizmov, ki pretvarjajo svetlobo v električni signal.

Tale kratka novička pa daje slutiti, da se nam tudi glede tega obetajo boljši časi.

Jaz - Verjetno je že precej očitno, da danes "presenečenja" ne bo... Sedaj bi rad rekel, da bo jutri, pa ne morem, ker je odvisno od Primoža. Kot bi rekel dotični osebek: bo, ko bo. Zdaj mi je žal, da sem sploh kaj rekel. Damn.