Ars Technica - Microsoft je od bruseljskega podjetja ContactOffice Group uspel pridobiti prestižno domeno office.com, medtem ko je dosedanji lastnik prešel na rezervno contactoffice.com. Obe podjetji ste nenavadno skrivnostni o predaji domene, tako da še ne vemo, koliko je Microsoft zanjo odštel, a zagotovo je šlo za lepo vsoto. Kaj bo na novi domeni, je še neznanka - za zdaj je tam sporočilo podjetja ContactOffice, da so dobili drug naslov. Ena izmed možnosti je, da bo office.com preprosto preusmeritev na office.microsoft.com, verjetneje pa je, da bo na novi domeni gostoval komplet Office Web Apps. Ta bo luč sveta ugledal prihodnje leto, z njim pa kani Microsoft tekmovati z Googlom in...

Slashdot - Med uporabniki na forumu je pogosto zaslediti svete vojne o primerjavi hitrosti in funkcionalnosti različnih komercialnih, odprtokodnih in zastonjskih izdelkov. Žal pa je v teh debatah redko zaslediti točne številke, saj se pogosto zanašajo na anekdotične dokaze in subjektivne ocene.

Zato je toliko bolj dobrodošla Matt-ova analiza hitrosti OpenOffice.org 1.1.4 in Microsoft Office 2003. Avtor je primerjal tako hitrost odpiranja raznih delov aplikacij kot tudi porabo pomnilnika in procesorskega časa.

Vsekakor obvezno branje vsakega zavzetega zagovornika svojega pisarniškega paketa.

Slashdot - V petek je izšla razvojna različica prihajajočega pisarniškega paketa Openoffice.org 2.0, ki obeta marsikatero "novost" v tem paketu. In kaj se potencialnim uporabnikom obeta?

Poleg lepšega izgleda, saj Openoffice sedaj uporablja gradnike samega operacijskega sistema, so končno upoštevali dolgotrajno prošnjo in izboljšali funkcijo štetja besed, za katero sedaj ne potrebujete kriptičnih dodatkov ali pa skoka k prijatelju, ki ima nameščen Microsoft Word. Precej je izboljšana tudi podpora konkurenčnemu paketu, od koder izvira tudi Microsoft Word, saj bo vključena polna podpora AutoShapes, ki se v Openoffice imenujejo CustomShapes, pa tudi Calc zmore od sedaj obvladati tabele s 65 tisoč vrsticami. Dodanih je bilo kar nekaj novih prehodov za predstavitve in s tem omogočena boljša podpora datotekam tipa pps.

Vsekakor pa je meni osebno najljubše dejstvo, da se različica 2.0 zažene hitreje.

Če ste po srcu avanturisti, lahko Openoffice 2.0 Beta preizkusite tudi sami. Preizkusna izdaja...

OSNN - Microsoft je relativno hitro in dokaj tiho izdal prvi paket popravkov za Office 2003. Microsoft zagotavlja, da bo paket povečal varnost vašega sistema, prav tako pa naj bi prispeval k večji stabilnosti in zmogljivosti. Sprememb so deležni praktično vsi deli zbirke, posebej izpostavljen pa je InfoPath. Na Microsoftovi strani paketa popravkov so na voljo različne oblike prenosa z navodili za namestitev.

OSNews - Na trgu pisarniških zbirk ima Microsoft popoln primat z zbirko Office. v zadnjem času pa ji nekoliko težav pozvroča OpenOffice.org, predvsem zaradi ugodne cene in prenosljivosti. Morda pa se bo kmalu pojavil na trgu še kdo tretji, ki se bo problema lotil nekoliko drugače, in sicer preko spletnega vmensika. O podobni rešitvi je že govoril IBM, a alternative so že na voljo. Na OSNews so si ogledali Group-Office 2.2 Pro. Klik!

Slashdot - OpenOffice.org je v par letih dosegel stopnjo razvoja, v kateri se hitro uveljavlja kot nadomestek za drage pisraniške zbirke, predvsem Microsoftov Office. Za prehod na prosto zbriko se odločajo predvsem podjetja, ki jim za vrat dihajo "izganjalci piratskega programja". Postavlja se vprašanje, ali ni tako početje podjetij nekoliko preuranjeno. Ed Benincasa je na eWEEK-u objavil razultate raziskave, v kateri je sodelovalo več uporabnikov, ki so preizkusili najnovejši različici obeh zbirk. Je OpenOffice.org vreden preskusa ali Office 2003 svoje cene?

Slashdot - Microsoft Office ima mnoge možnosti, ki jih pri običajni obdelavi dokumentov sploh ne opazimo, ker jih ne potrebujemo nujno. Ena izmed takih je možnost sledenja spremembam, ki so nastale od nastanka dokumenta dalje. Prikupna možnost, a njena "žrtev" je postal Microsoft sam.

V okviru iniciative Get The Facts se nahaja nekaj dokumentov, v katerih redmondski velikan prepričuje stranke, naj nikar ne presedlajo na Linux, ker sploh ni poceni niti zmogljiv. Nekatere izmed njih si je ogledal tudi Michael Zalewski, ki je objavil članek, v katerem prikazuje smešne rezultate branja dokumentov s pomočjo sledenja spremembam.

Kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje.

Slashdot - Verjetno ga ni korenjaka, ki bi s trezno glavo trdil, da je OpenOffice.org boljša pisarniška zbirka kot Microsoftova. Bo že držalo, da v nekaterih pogledih je, v splošnem pa tega ne moremo trditi. A Microsoft se očitno zaveda, da mu prosta pisarniška zbirka preti kot huda konkurenca, saj marsikomu zadostuje za vsakdanje delo.

V ta namen so napisali kratek dokument, ki "dokazuje", da je OpenOffice.org mala malica za Redmondsko pisarno. Dokument napada skoraj vsako prednost odprte zbirke, tudi to, da je brezplačna, prosta in združljiva z Microsoftovo. Med drugim omenja, da so uporabniki Microsoftovega Offica tudi bolj varni pred virusi. Klik!

Očitno se Bill in Steve že pošteno potita, da organizirata takšne akcije.

Neowin - Leto se je komaj dobro začelo vendar marsikdo med nami že nestrpno pričakuje novo različico Microsoftove Pisarne z zaporedno številko 2004. Čeprav je izid pričakovan šele nekje na sredini letošnjega leta pa se ljudem po forumih že cedijo sline, ko gledajo slike v predogledu, ki so ga danes objavili na MacWorld. Med glavnimi novostmi so tako nadzorno središče za vaše dokumente in dodatni pogledi nanje. Najbolj so ponosni na pogled, ki posnema beležko vendar bo po novem tudi Excel znal prikazati podatke na enak način kot Word. Seveda, vse to samo za Mac uporabnike...

PC Linux Online - OpenOffice.org je odprta in brezplačna pisarniška zbirka za različne operacijske sisteme, obložena s številnimi možnostmi, ki v nekaterih primerih celo presegajo Microsoftov Office, ki kraljuje v tem tržnem segmentu. Vendar OpenOffice.org za nekatere uporabnike še vedno ni popolnoma dostopen, saj marsikdo še vedno uporablja modemsko ali podobno povezavo v splet, za katero je dobrih 60 MB še vedno velik zalogaj za prenos, še posebej če upoštevamo morebitne prekinitve povezave. V ta namen je Ed Buck, avtor številnih prispevkov za odprto pisarniško zbirko, pripravil manjše pakete za prenos, velike po 10 MB. Prenos je na voljo za Linux in za Windows.

Najdi.si - Windows XP je preveden v 47 jezikov, Office 2003 pa v 34. Če je to veliko ali malo, nam razkrije primerjava s konkurenco. OpenOffice.org je na voljo v 30 jezikih, poteka pa še prevajanje v dvakrat toliko jezikov. Namizno okolje KDE lahko v domačem jeziku uporabljajo govorci 40 jezikov, prav toliko pa jih je "na poti". Mozilla je prevedena v 59 jezikov, kmalu pa se bo število povečalo za nekaj deset.

Očitno je torej, da odprtokodna skupnost uspešno širi svoje izdelke v bolj eksotične države, torej tudi v tiste, ki jih komercialni ponudniki zanemarjajo. Tu se kaže izvrstna priložnost za širjenje odprte kode. V zanimivem članku na C|Net je tudi izjava vodje slovenjenja pisarniške zbirke OpenOffice.org, Roberta Ludvika.

ZZZ - Zanimivo, kaj vse naredijo navdušenci, da bi kar najbolj uživali v svoji priljubljeni igri...med bolj ekstremne zagotovo sodi Steve, ki si je s pomočjo devetih računalnikov in trinajstih monitorjev naredil ultimativni letalski simulator.