Guardian - Mednarodna agencija za energijo je objavila precej nevzpodbudne podatke o globalnih emisijah toplogrednega plina CO₂. Po manjšem padcu za 0.3 gigatone v letu 2009 (recesija) smo lani v ozračje izpustili skupno kar 30.6 gigaton, ali za 1.6 gigatone več glede na leto prej (+5.5%). Vodilni ekonomist agencije, Fatih Birol je že izrazil presenečenje in skrb glede podatka ter povedal, da ob taki rasti več ne bo mogoče omejiti rasti globalnega segrevanja na zgolj 2° Celzija (Scenarij 2C).

Scenarij je bil kot globalni cilj sprejet med sicer precej medlim podnebnim vrhom v Kopenhagnu decembra 2009. Vsako povišanje globalne temperature nad 1°C bi v poletnem času stopilo polarni led in potopilo nizkoležeče otoške države, številnim regijam pa prineslo...

TechCrunch - Ena najstarejših kemijskih reakcij, ki jo izkorišča človeštvo, je alkoholno vretje. V uporabi je več tisoč let, čeprav njeno kemijsko ozadje in morfologijo organizmov, ki jih zanjo izkoriščamo, poznamo manj kot sto let. Alkoholno vretje je antična stranpot metabolizma, ki je bila pomembna v prvih milijardah let po nastanku Zemlje, ko je bila atmosfera reducirajoča. Nastanek kisika in razvoj oksidativne atmosfere, za kar so poskrbeli fotosintetski organizmi, sta omogočila razvoj aerobnega metabolizma, a nekaj organizmov je ostalo pri preizkušenem načinu pridobivanja energije. Tak primer so...

BBC - Globalna industrija polprevodnikov je trenutno zgrajena "iz peska", saj podjetja izdelujejo mikročipe iz silicija, ki naj bi ga do leta 2020 prenehali uporabljati. Zato raziskovalci že iščejo materiale, s katerimi bi ga lahko zamenjali. Pred kratkim je uspelo skupini znanstvenikov z Univerze v Manchestru zgraditi najmanjši tranzistor na svetu, ki je debel enega in širok 10 atomov.


Miniaturno stikalo za vklop in izklop so naredili s pomočjo Grafena – materiala, ki sestavlja grafit. Dr....

Discovery News - Raziskovalci Kalifornijske Univerze v Los Angelesu so razvili umetno mišico, ki proizvaja elektriko. V prihodnosti bi lahko z njeno pomočjo izdelali hodeče robote ali pa napredne proteze, poroča Discovery News.



Qibing Pei, znanstvenik omenjene univerze in avtor raziskave, ki je bila objavljena v januarski izdaji Advanced Materials je povedal, da je njegova skupina z uporabo ogljikovih nanocevk kot elektrod izdelala umetno mišico. Za razliko od ostalih umetnih mišic, se ta, ko skoznjo spustijo električni tok, raztegne za več kot 200 odstotkov.
V primeru, da določene nanocevke odpovejo, se območje okoli njih samodejno izklopi, ker postane neprevodno in tako prepreči okvaro večjega dela umetne mišice....

Slo-Tech - Raziskovalci Oddelka za kemijo in kemično biologijo Harwardske Univerze, Oddelka za materiale Drexelske Univerze in Oddelka za kemijo univerze v Pensilvaniji, so ugotovili, da lahko nanožice iz barijevega titanata (BaTiO₃), s polmerom 3 nm z dodatkom vode oziroma hidroksilnih skupin ali pa ogljikovih oksilatov, ohranijo feroelektrične lastnosti tudi pri sobni temperaturi in da to zmožnost obdržijo nanožičke do premera 0,8 nm (s pomočjo hlajenja).

Do odkritja so prišli čisto naključno, ko so izmerili feroelektične lastnosti na nanožicah, ki jih glede na njihovo velikost ne bi smeli izmeriti, saj je do sedaj je veljalo pravilo, da feroelektrične lastnosti padajo linearno z manjšanjem velikosti oz. z manjšanjem premera. Z IR spektroskopijo so ugotovili, da se je na omenjene nanožičke vezala atmosferska vlaga, ki je odigrala vlogo stabilizatorja elektičnega dipola. Brez dodatka vode bi bile nanožice s podobnimi feroelektričnimi lastnostmi velike najmanj 50 nm.

Tehnologija potencialno...

Slo-Tech - Raziskovalci laboratorija Brookheven National Laboratory, ZDA, v sodelovanju z ostalimi raziskovalnimi inštitucijami, so uspeli ustvariti vodne nanožice (water wires), velike manj kot nanometer. Ustvarili so jih s pomočjo visokega pritiska znotraj določenih kristalov. Poleg tega jim je uspela tudi določena stopnja manipulacije s temi žicami.

Podobne strukture najdemo v celičnih membranah. Te strukture so odgovorne za transport protonov preko membrane. To je nujen člen v verigi procesov, s katerimi celica proizvaja potrebno energijo.

Takšne vodne nanožice so odličen prevodnik protonov in so zato potencialno uporabne za proizvodnjo novih tipov gorivnih celic oziroma vseh naprav, ki uporabljajo transport protonov za njihovo delovanje.

Vir: Laboratory news

ENS - Znanstvenikom na Rice University je uspelo izdelati nanoavto, ki meri samo tri do štiri (odvisno po kateri osi merimo) nanometre. Za primerjavo - premer človeškega lasu znaša približno 80.000 nm.

Avto je sestavljen iz šasije, osi in koles, ki se vrtijo. Kolesa so sestavljena iz samo 60 atomov. Enega večjih izzivov je pomenilo pritrjevanje le-teh, saj je ves čas obstajala resna nevarnost, da uničijo vozilce. Težko je bilo tudi dokazovanje, da se avto dejansko pelje in ne drsi - to...

Nature - Odkrili so področje v človeških možganih, veliko kot kovanec, kjer se dogaja simuliranje slik. Več tega lahko nek človek naenkrat obdeluje, bolj inteligenten je.

Presenečenje je, kako majhen del možganov je temu namenjen, da je pa model možgan s tem "še bolj računalniški", pa seveda ne.

Zanimivo je tudi to, da se za to stvar uporablja vizualni del možgan (pri zadnji steni lobanje). Po domače bi temu rekli, da možgani za inteligentno razmišljanje uporabljajo "video RAM".[8-)]

Nature.

Kaj vam nisem reku ...

Nature - Nanotehnologija ali vsaj tisti del tehnologije, ki trenutno proizvaja izdelke nanometrskega nivoja, čedalje bolj prodira v znanstvena raziskovanja in posledično v vsakdanjo uporabo.

Da je temu res tako, priča sledeča novica spletnega oddelka revije Nature. Tako poročajo, da je raziskovalni skupini Alana Windle-a na univerzi Cambridge uspelo iz precej osnovnih in dostopnih izhodnih reagentov izdelati prve nanoniti. Kot vir ogljika za nanocevke, ki sestavlajo niti, so uporabili kar etanol, ki ga je možno pridobivati tudi iz obnovljivih virov, katalizator je bil ferocen, za lepše zvijanje pa so dodali še tiofen. Mešanico so vbrizgali v tok vodika in nastale so nanoniti.

Kljub dejstvu, da rezultati niso imeli večje trdnosti kot tekstilna vlakna, pa se odpirajo možnosti za izboljšave, poleg tega pa se sam proces zaradi...

The Register - Če se bo trend nekaj zadnjih dni nadaljeval, mogoče v bližnji prihodnosti ne boste obiskovali več Slo-techa, ampak Slo-nano-tech. Mogoče res prikazano malce karikirano, samo dejstvo, da postaja nanotehnologija čedalje pomembnejši del našega življenja, pa verjetno postaja več kot jasno.

Da je področje res "vroče", potrjuje tudi sledeča novica. Raziskovalci "mazurske skupine" na Harvardu so namreč izdelali nanovlakna, ki imajo v premeru manj kot znaša valovna dolžina svetlobe, ki jo prenašajo. Princin prenosa po teh, 50-nanometrskih vlaknih silicijevega dioksida je usmerjanje svetlobe po površini, zaradi upogljivosti in nespremenljivega premera pa je tudi izgub malo ali skoraj nič.

Praktična uporaba odkritja se bo pokazali v informacijski tehnologiji in biomedicinskih ter sorodnih vedah. Z zmanjševanjem velikosti senzorjev, ki se uporabljaji sedaj, se bo predvsem povečala komplianca pacientov, kar pomeni, da bo tehnologija olajšala muke široki populaciji.

Poleg tega je treba...

Slo-Tech - NTT (Nippon Telegraph and Telephone) je nedavno pokrajšal še dve ničli. S svojim sistemom za litografijo s curkom elektronov jim je uspelo oblikovati tridimenzionalen objekt z natančnostjo 10 nm, s čimer so za kar stokrat presegli vse dosedanje metode. Te so povrh vsega še povečini za praktično rabo in pogosto uporabljajo rentgenske žarke, ki s svojo valovno dolžino omejujejo natančnost na velikostni red enega mikrona.

Tehnologija litografije s curkom elektronov sama po sebi ni nova, uporabljajo jo za izdelovanje dvodimenzionalnih vzorcev, napredek se skriva v prehodu v tri dimenzije. Za to je potreben mehanizem, ki omogoča vrtenje okoli vsaj dveh osi in določanje tretje koordinate. NTT je premagal obe oviri....

Nature - Odkrili so molekulo oziroma encim, ki očitno programira celico, tako da staro spremeni v (spet) mlado. Gre za relativno majhno molekulo, ki je po svoji velikosti in zapletenosti podobna molekulam zdravilnih učinkovin. Našli so jo z 'grobo silo', s preizkušanjem učinkov 50 tisoč molekul lepo po vrsti.

Vsaka celica bi se na ta način lahko vrnila v stanje takoimenovane zarodne celice, ki jih sicer pridobivajo iz embrijev. Kar ni jasno, je ali res vrne v prvotno stanje, ali pa se napake, pridobljene s staranjem, vseeno nekako ohranijo.

Stvar niti ni neposredno uporabna za pomlajevanje, bolj za zgraditev kateregakoli organa ali tkiva, ki nam peša.

Vsaj v začetku. Povezava na Nature.

Slashdot - Nanotehnologija, tehnologija, ki bi lahko v bližnji prihodnosti zelo spremenila naš način življenja in nam bi lahko omogočila raziskovanje vesolja, se sooča s prepirom med dvema vodilnima strokovnjakoma -- K. Ericom Drexlerjem in Richardom E. Smalleyjem. Gospoda se ne moreta izjasniti o verjetno najpomembnejšem vprašanju -- ali je sploh možno ustvariti bitja oz. robote, ki bi lahko prestavljali molekule in atome.

Medtem ko Drexler verjame, da so ti roboti možni in jih lahko izdelamo, Smalley misli, da molekularni robotki niso možni -- vsaj ne v obliki, ki si jo je zamislil Drexler. Svoja dva protiargumenta je Smalley poimenoval precej zmedeno - fat fingers problem in sticky fingers problem. Strokovnjaka sta si izmenjala nekaj pisem, a na koncu si še vedno nista enotna. Kakorkoli že, glede na to, kakšne posledice (pozitivne, se ve) lahko ima nanotehnologija na naše življenje, upajmo, da se bosta hitro sporazumela in se podala na razvojno pot. Klik! za branje.

Nature - Danes se s prenosom informacij v obliki svetlobe srečujemo bolj ali manj zgolj pri famoznih optičnih kablih, poglavitna prepreka pri prodoru splošnejše uporabe svetlobe pa je tudi zahtevna in draga proizvodnja učinkovitih fotodiod - gizmov, ki pretvarjajo svetlobo v električni signal.

Tale kratka novička pa daje slutiti, da se nam tudi glede tega obetajo boljši časi.

News.com -

V našem forumu že dalj časa potekajo debate o tehnologiji, ki utegne popolnoma spremeniti naš svet in naša življenja -- nanotehnologiji.

Kot kaže, tudi po svetu jemljejo nanotehnologijo zelo resno, saj za razvoj namenjajo vedno več sredstev. Ocene kažejo, da smo zanjo doslej porabili za več kot tri milijarde dolarjev. Na seznamu največjih donatorjev vodi ameriška vlada z dvema milijardama, sledijo pa ji Evropska unija s slabo milijardo in države razvite Azije. Nanotehnologija postaja resničnost. Z vsakim dnem je bližje.

UniSci - Vse od odkritja nanocevk pred kakim desetletjem znanstveniki raziskujejo možnosti, ki jih odpira uporaba teh cevk iz čistega ogljika. Ena od najnovejših možnosti uporabe je zanimiva tudi za nas, ki si prizadevamo čimbolj spustiti temperaturo procesorja. Znanstveniki z univerze v Pennsylvanii so prišli do odkritja, da majhen dodatek teh nanocevk termalnemu epoxyju poveča njegovo trdnost za 3.5 - krat, hkrati pa poveča tudi njegovo toplotno prevodnost. Več o tem si preberite tukaj.

Slashdot - Izvleček iz revije Nature si lahko preberete tukaj. Več o tem... kasneje.