Slo-Tech - Danes ponoči bomo lahko opazovali prvi letošnji Lunin mrk, ki bo hkrati tudi edini popolni mrk letos. Naslednji bo šele maja 2021. Lunin mrk vidimo, kadar so Sonce, Zemlja in Luna poravnani na isti premici v tem zaporedju, tako da Luna potuje skozi Zemljino senco. Današnji mrk ne bo med najspektularnejšimi, saj bo Luna potovala sorazmerno blizu roba sence, a bo še vedno popolni. Bo pa Luna to pot zelo blizu Zemlji (tako imenovana superluna), zato bo videti večja. V Sloveniji bomo mrk lahko opazovali v drugi polovici noči, ko bo Luna zahajala.

Delna faza mrka se bo začela ob 4.34 po lokalnem času, Luna pa bo v celoti vstopila v Zemljino senco ob 5.41, skozi katero bo potovala do 6.43. Luna bo pri nas zašla ob 7.45, torej bomo videli bistveni del mrka. Luna bo tedaj na severozahodni strani neba. Sončni vzhod bo...

Slo-Tech - Danes zvečer bomo lahko opazovali enega najlepših Luninih mrkov, saj bo Luna potovala skozi najtemnejših del Zemljine sence. Lunin mrk, ki se zgodi, kadar so Sonce, Zemlja in Luna poravnani na isti premici, se bo začel 19.14 po slovenskem času, popolna faza pa ob 21.30 in bo trajala do 23.13. Luna bo v Sloveniji vzšla ob 20.29, torej ko bo delni mrk že v teku, in bo na nebu do zore.

Če bo vreme dopuščalo in vremenska napoved kaže, da bo, se zato res splača uzreti v nebo. Letošnji mrk bo eden najdaljših in najtemnejših, saj bo Luna potovala skozi center Zemljine sence. Taki mrki so sorazmerno redki; nazadnje je bil takšen mrk pred sedmimi leti. Popolni Lunini mrki so pogostejši in se pojavijo vedno, ko Luna v celoti potuje skozi Zemljino sence (nazadnje januarja letos), a le redko jo pot vodi skozi središče sence. V...

Slo-Tech - Pravkar imamo možnost opazovati Lunin mrk, ki je viden tudi iz naših krajev. Delni mrk se je začel ob 19.22 uri po slovenskem času, a je pri nas viden šele po vzhodu Lune, ki je okrog 20.14 ure. Mrk bo trajal do 21.18 ure, vremenska napoved pa je za opazovanje zelo ugodna. To je drugi izmed letošnjih Lunin mrkov. Ker bo Luna le delno v Zemljini senci, bo mrk slabše viden s prostim očesom, saj luna ne bo tako zelo temnejša, kot bi pričakovali. S prostim očesom bo namreč zelo težko razložiti bolj rdečkast odtenek Lunine ploskvice v primerjavi z običajno svetlostjo.

S tem mrkom povezan bo tudi Sončev mrk, ki se bo...

Slo-Tech - Danes ponoči bomo lahko opazovali polsenčni Lunin mrk, ki se bo začel ob 23.34 in končal ob 3.53 po slovenskem času. Mesec bo v celoti potoval zgolj skozi polsenco in ne skozi senco, zato bo šlo za polsenčni Lunin mrk. Tovrstne mrke je običajno zelo težko razločiti od običajne polne lune, ker polsenca ni popolnoma temna in dobršen del sončne svetlobe Luno vseeno doseže. To pot bo Mesec globoko v polsenci in se bo sence skorajda dotaknil, zato bo luna vseeno nekoliko temnejša, razlika pa s prostim očesom vidna. Vrhunec bo mrk dosegel ob 1.43. Ker je večina Evrope zavita v oblačnost, bo treba za opazovanje mrka imeti precej sreče, da se bodo oblaki ravno nad...

Slo-Tech - Danes in jutri ponoči bomo lahko opazovali največjo polno luno v zadnjih desetletjih, zaradi česar bo splačalo uzreti v nebo. Polna luna bo nastopila v ponedeljek ob 14.52 uri, ko bo pri nas pod obzorjem. Videli jo bomo lahko v noči na ponedeljek (16.16-6.23) ali torek (16.57-7.40). Efekt bo najbolje viden tik po Luninem vzhodu ali pred zahodom.

Razdalja med Luno in Zemljo se zaradi eliptične krožnice spreminja od 357.000 do 406.000 kilometrov. Kadar polna luna nastopi, ko je Luna v perigeju (najbližje Zemlji), jo imenujemo superluna. Tedaj je videti 14 odstotkov večja in 30 odstotkov svetlejša kakor v apogeju (najdlje od Zemlje). Luna je optično videti največja, ko je tik nad obzorjem, zato je za opazovanje to najprimernejši čas. Še...

Slo-Tech - Danes ponoči bo viden zadnji letošnji Lunin mrk, ki se bo v naših krajih začel ob 3.07 po lokalnem času, ko bo Luna vstopila v Zemljino senco. Popolni mrk se bo pričel ob 4.11 in bo trajal do 5.23, Luna pa bo v celoti zapustila senco ob 6.27. Luna je vzšla že ob 18.33 in bo zašla ob 7.06, torej bo mrk v celoti viden. Letošnji mrk je poseben še zaradi tega, ker se bo zgodil, ko bo Luna najbliže Zemlji. Luna se giblje po eliptični orbiti, njena oddaljenost pa v povprečju variira od 356.400 do 405.400 kilometrov. To je tudi razlog, da so nekateri Sončni mrki kolobarjasti, če je Luna tedaj predaleč. Naslednjič bo krvava luna na nebu - tako imenujemo mrke, ki se zgodijo, ko je Luna v perigeju oziroma prizemlju - leta 2033.

S tem mrkom se končuje trenutna tetrada, ki so jo sestavljali še Lunini mrki 15. aprila in 8....

Slo-Tech - Jutri dopoldne po našem času bo popolni Lunin mrk, ki v Evropi ne bo viden, ker bo tedaj Luna pod obzorjem. Zanimiv je zlasti zato, ker bo najkrajši Lunin v tem stoletju. Luna bo v Zemljini senci le 4 minute in 43 sekund, celotni mrk (od stika s polsenco do izhoda iz polsence) pa bo trajal slabih šest ur. Viden bo z območij okrog Pacifika, torej zahodnega dela ZDA, Kanade in Mehike ter vzhodne Avstralije in Azije. Mrk se bo začel ob 11.01 po slovenskem času, fazo totalnosti bo dosegel ob 13.57, ki se bo končala ob 12.02. Mrka bo konec ob 16.58. Za Slovenijo je to precej neuporabno, saj bo jutri Luna zašla ob 6.35 in vzšla ob 19.42.

Za razliko od popolnega Sončevega mrka, ki je omejen na sorazmerno ozek pas na Zemlji, je Lunin mrk viden iz vseh krajev na Zemlji. Edini pogoj je, da je...

Slo-Tech - Jutri bomo lahko v Evropi opazovali Sončev mrk, ki bo popoln v nenaseljenem pasu od vzhodne Kanade, južno od Islandije in prek Svalbardskega otočja do severnega pola, pri nas pa bo zakrite 67,7 odstotka Sončeve ploskvice. Delni mrk bo viden v celotni Evropi, v severnem delu Afrike in na skrajnem zahodu Azije. V Ljubljani se bo mrk začel ob 9.32 uri po lokalnem času in dosegel maksimum ob 10.41, končal pa se bo 11.52 uri. V preostalih delih Slovenije so ti časi lahko prestavljeni za tri minute prej (vzhod države) ali pozneje (skrajni severozahod). Vremenska napoved za Slovenijo je odlična,...

Slo-Tech - Danes ponoči bomo lahko tudi iz naših krajev lahko opazovali delni Lunin mrk, saj bo Mesec potoval skozi Zemljino senco. Luna ne bo s celotno ploskvico v Zemljini senci, ampak bo večji del v resnici prešel le skozi polsenco. Mrk bo zato eden krajših, zakrite (v senci) pa bo največ 0,3 odstotka Lunine ploskve. Kljub temu se bo Luna opazno potemnila, saj bo cela v Zemljini polsenci.

Mrk se bo začel ob 20.03 uri po našem času, ko bo Luna vstopila v polsenco, vrh bo dosegel okrog 22.07 ure, končal pa se bo dvanajst minut čez polnoč. Luna danes vzide že ob 19.55, tako da bomo lahko iz Slovenije spremljali celoten mrk.

...

NASA - Jutri nas čaka zelo lepa večerna predstava, eden najdaljših popolnih luninih mrkov. Luna bo pri nas sicer vzšla že v delnem mrku, vendar bo popolni mrk viden v celoti. Glede na pot po kateri bo Luna potovala po zemljini senci, bo verjetno mrk zelo temen, vendar je svetlost Lune med mrkom precej odvisna od prosojnosti zemljine atmosfere.

Potek mrka:
19:24:34 - Začetek polsenčnega mrka
20:22:56 - Začetek delnega mrka
21:22:30 - Začetek popolnega mrka
22:12:37 - Maksimum
23:02:42 - Konec popolnega mrka
00:02:15 - Konec delnega mrka
01:00:45 - Konec polsenčnega mrka

Za ogled Luninega mrka ne potrebujete zaščitnih filtrov, saj ni bojazni za poškodbe oči. Tako lahko mrk opazujete s prostim očesom, daljnogledom ali...

NASA - Naj opozorimo na sobotno polno luno 19. marca. Zakaj je ta polna Luna nekaj posebnega? Zato, ker bosta sovpadala polna Luna in njena lokacija, le slabo uro časovnega zamika od luninega perigeja. Perigej je točka, kjer se nebesno telo (v našem primeru Luna) najbolj približa Zemlji. Razlika v razdalji od Zemlje med točko, kjer je Luna najbližje Zemlji (perigej) in točko, kjer je Luna najdlje od Zemlje (apogej) znaša slabih 50.000 km, kar je cca 12% celotne razdalje. Praktično to pomeni, da razlika v velikusti Lune, kot jo opazujemo iz Zemlje, znaša 14%, razlika v svetilnosti pa kar 30%. Prihajajoči sobotni dogodek je kar redek. Polna Luna tako blizu perigeja se namreč povprečno ponovi na vsakih 18 let. Nazadnje smo tako veliko Luno lahko...

Slo-Tech - Če boste danes ponoči na silvestrovanju kje na prostem in vam pogleda v nebo ne bodo zakrivali oblaki, se splača poiskati luno. Redko se namreč primeri, da lahko prav ob izteku starega leta na nebu opazujemo še kakšen zanimiv astronomski pojav. Danes smo priče kar dvema in oba sta povezana z luno.

Danes je polna luna in to ne kar vsakršna, marveč gledamo tako imenovano modro luno. Lunin cikel traja 29,53 dneva, medtem ko povprečni koledarski mesec traja 30,4 dneva. To pomeni, da vsak mesec vidimo vse lunine mene, ki pa so en ali dva dneva hitreje kot pretekli mesec. Tako se približno vsakih 2,7 leta primeri, da se v enem koledarskem mesecu pojavita dve polni luni - drugo imenujemo modra luna (obstaja še nekaj drugih...

NASA - Jutri, 22. 7. 2009, bo popolni sončev mrk. Sam pojav sicer ni nič nenavadnega, saj ga lahko opazujemo v povprečju vsakih 18 mesecev, vendar je tokratni vreden omembe iz dveh razlogov. Prvi razlog tiči v eliptičnih tirnicah planetov in lun. V tem času je namreč Zemlja najbolj oddaljena od Sonca, Luna pa je najbližje Zemlji. Gledano iz perspektive opazovalca na zemeljskem površju to pomeni, da je navidezna velikost Luna največja, Sonca pa najmanjša. Zato bo ta mrk najdaljši popolni sončev mrk 21. stoletja, ki bo v središču sence trajal kar 6 minut in 39 sekund (za primerjavo - sončev mrk avgusta leta 1999, ki je bil viden tudi v naših krajih, je trajal največ 2 minuti 22 sekund; najdaljši teoretični sončev mrk pa lahko traja 7 minut in pol). Drugi razlog pa je ta, da lunina senca potuje čez zelo obljudene kraje Indije in Kitajske in preko kar nekaj večmilijonskih mest, kot so Varanasi, Shanghai, Hangzhou, Chengdu itd... Zato bo ta mrk verjetno najbolj opazovan mrk v celi človeški...

NASA - Če nizke temperature, ki te dni objemajo naše kraje niso dovolj, da bi vam preprečile odhod iz toplega doma, boste lahko danes ponoči uživali v imenitnem romantičnem sprehodu, saj bo današnja noč najbolj svetla v tem letu.



Danes se namreč Luna nahaja v perigeju, torej apsidni točki, ki se na Lunini eliptični tirnici nahaja na najmanjši oddaljenosti od Zemlje. Pojav sicer sam po sebi ni posebej redek, saj se ponovi enkrat do dvakrat na leto, smo pa lahko skoraj enako veliko luno videli že konec preteklega leta.

Slashdot - Do sedaj smo mislili, da je povprečna razpolovna doba radioaktivnih izotopov konstantna ne glede na pogoje v okolju. Vendar so v osemdesetih letih v dveh laboratorijih v ZDA in Nemčiji opazili zanimiv pojav: razpolovni časi silicija-32 in radija-226 so se čez obdobje parih let periodično spreminjali.
Ta pojav je poznavalce begal kar lep čas, sedaj pa je zgodba dobila novo poglavje. Na univerzi v Indiani so ponovno obdelali surove podatke obeh eksperimentov in ugotovili, da je spreminjanje razpolovne dobe korelirano z Zemljino oddaljenostjo od Sonca. Obe skupini znanstvenikov sta namreč merili razpolovne čase izotopov čez obdobje večih let, Jere Jenkins in njegovi sodelavci so pa zdaj ugotovili nedvoumno povezavo teh razpolovnih časov z Zemljino oddaljenostjo od Sonca.

Fiziki za to presenetljivo odkritje trenutno ponujajo dve teoriji: prva pravi, da Sonce na nek način vpliva na konstanto fine strukture snovi, ki se spreminja z oddaljenostjo. Druga pa pravi, da se razpolovna doba...

Slo-Tech - Letos smo lahko že opazovali lunin mrk, danes pa bomo po dolgem času spet videli sončnega. Medtem ko bodo na skranjem severu Zemljine oble lahko opazovali popolnega, pa bo pri nas viden le delni. Ob največji fazi bo namreč Luna zakrila le 12 % premera Sonca Luna se bo Sonca "dotaknila" ob 11. uri in 5 minut. Največja stopnja mrka bo ob 11. uri in 43 minut, konec pa bo nastopil ob 12. uri in 21 minut.

Pozor!
V Sonce nikoli ne glej brez zaščite. Primerna zaščita so posebne Mylar folije ali varilsko steklo z gostoto 14. Zatemnejena stekla, sončna očala, tudi, če jih zložimo več skupaj, niso primerna zaščita. Ob neprimerno zaščitenem opazovanju Sonca je posledica trajna okvara vida ali...

NASA - Danes se dobro naspite, kajti naslednja noč bo za vse zvezdoglede sila kratka. V noči s srede na četrtek, natančneje 21. februarja 2008 kmalu po polnoči, bo Luna zašla v Zemljino senco, tako da bomo lahko opazovali prvi letošnji Lunin mrk. Kronologija dogodkov po našem času bo:

• 1:35. Luna vstopi v Zemljino polsenco.
• 2:43. Luna vstopi v Zemljino senco, kar pomeni začetek izginjanja Lune.
• 4:01. Luna je popolnoma v senci, začne se faza totalnega mrka.
• 4:51. Luna začne zapuščati Zemljino senco, konec totalne faze.
• 6:09. Luna zapusti Zemljino senco, konec mrka.
• 7:17. Luna zapusti Zemljino polsenco.

Vse faze bodo iz naših krajev vidne, saj bo Luna vzšla že ob 18:07 prejšnjega dne, zašla...

NASA - Jutri, v četrtek, 7. septembra 2006, bo prišlo do delnega luninega mrka. Trajal bo od 16.42 do 21.00 ure ( UTC). Za izračun lokalnega časa moramo dodati 2 uri, torej bo mrk trajal od 15 do sedmih do enajstih zvečer z maksimumom ob 20.51. To pomeni, da boste vsi ljubitelji astronomije morali gledati proti vzhodu takoj, ko se stemni, če vas ogled mrka seveda zanima. Po besedah meteorologov bo vreme lepo, več podatkov pa lahko dobite s sheme stran na sunearth.gsfc.nasa.gov, ki so jo pripravili pri NASI.



Vsi, ki vas zanima kaj bolj spektakularnega -- 22. septembra bo iz Južne Amerike viden popoln sončev mrk, zato pohitite z rezervacijami letalskih vozovnic.

Slo-Tech -

Čas je, da malce osvežimo znanje o Sončevih mrkih. Zgodijo se, ko so Sonce, Mesec in Zemlja (v tem vrstnem redu) na isti premici. Čeprav je Sonce mnogo večje od Meseca, je slednji toliko bližje Zemlji, da sta nebu videti približno enako velika. Oddaljenost Meseca od Zemlja se giblje med 350.400 in 399.000 kilometri. Kadar je Mesec blizu Zemlje, popolnoma zakrije Sonce, tedaj govorimo o popolnem mrku, kadar pa je dlje,...

Slashdot - Kljub temu da je oktobra 2003 Kitajska dosegla velik uspeh s prvim uspešnim poletom človeka v vesolje, v željah po sodolovanju z drugimi državami ni bila tako uspešna. Zaenkrat so Kitajsko prošnjo po sodolovanju zavrnili Američani, in sicer z razlogom, da "njihova tehnologija ni zrela". Ostaja seveda vprašanje, zakaj ZDA resnično nočejo sodolovati s Kitajsko, saj nenazadnje, če neki državi uspe že polet v vesolje, to vsekakor ni dokaz, da je njena vesoljska tehnologija nezrela.

Obstajajo ugibanja, ali se ZDA bojijo Kitajske, ki bi lahko svojo tehnologijo iz vesolja prenesla tudi v vojaško industrijo, kar si ZDA vse prej kot želijo. Kitajci, ki so med tem svoje vesoljske ladje že opremili s posebnimi spojnimi prstani, ki so sposobni spojitve z mednarodno vesoljsko postajo ISS, so se zdaj obrnili na evropsko vesoljsko agencijo ESA.

Google - Če ste po naslovu sklepali, da je zgornji predlog v dobrobit človeštvu in namenjen hitrejšemu napredku znanosti, ste se krepko zmotili. Glavni razlog za tem predlogom je denar, ki ga Rusija nima, poleg tega pa mora od nesreče ameriškega vesoljskega plovila sama oskrbovati vesoljsko postajo.

A kot poudarja Sergei Gorbunov, tiskovni predstavnik ruske vesoljske agencije, je podaljšanje bivanja na mednarnodni vesoljski postaji iz pol leta na celo leto popolnoma neškodljivo za ljudi, poleg tega pa naj bi zdaj astronavti dejansko imeli dovolj časa za zaključek svojih vesoljskih nalog, saj jim v šestih mesecih njihovega izvenzemeljskega bivanja ne uspe zaključiti vseh preizkusov. Klik!

Slo-Tech -

Za dobro jutro še malce bolj vesoljska novica. Danes ponoči bo namreč nastopil popolni Lunin mrk, ki bo viden tudi v naših krajih. Kot verjetno veste, lahko Lunin mrk nastopi le ob ščipu, ko so Sonce, Zemlje in Luna na isti premici. Ker je Lunin tir nagnjen glede na Zemljinega, mrk ne nastopi ob vsakem ščipu, saj se Luna navadno izogne Zemljini senci. Ko mrk vendarle nastopi, je v nasportju s Sončnim mrkom viden iz vseh krajev, kjer je Luna nad obzorjem, ker je premer Zemljine sence na oddaljenosti Lune približno dvainpolkrat večji od Lune same.

Mrk, ki bo nastopil danes, bomo lahko v naših krajih spremljali v vseh fazah, prav tako tudi še v vsej Zahodni Evropi, zahodni Afriki,...