Slashdot - Hitrost procesorja temelji na hitrosti, pri kateri se lahko tranzistorji prižigajo in ugašajo ter hitrostjo toka, ki lahko teče skoznje. Do sedaj so problem reševali z zmanjševanjem, vendar izgleda kakor, da se počasi približujejo meji, do katere lahko vodijo razvoj vedno manjših tehnologij.

Sedaj NewScientist poroča o Intelovi novi "skrivni" tehnologiji strained silicon s katero nameravajo občutno povišati...

The inquirer - Kljub recesiji, ki menda še vedno "razsaja" v informacijski tehnologiji, se prodaja integriranih vezij spet povečuje.

Kot poroča The Inquirer, je švedska hiša Handelsbanken ugotovila, da se je prodaja čipov v zadnjih treh mesecih povečala za milijardo dolarjev, in sicer z 14,4 na 15,4 milijarde dolarjev. Največji porast so zabeležili na področju mobilne telefonije, sledijo spominske kartice za dlančnike, s še vedno neskromnih 21% pa lestvico končujejo procesorji.

Kot je povedal Bruce Diesen, analitik pri Handelsbanken Capital Markets, so obeti v prihodnosti najboljši za Intel, Nokio in Texas Instruments. Še klik.

X-Bit Labs - Špekulacije in obvestila iz dobro obveščenih krogov sicer niso pogosta snov poročanja Slo-techa, vendar je tokrat tema precej zanimiva tudi za lokalno javnost. Za kaj točno gre?

Če gre verjeti poročanju X-bit Labs, lahko pričakujemo, da bo AMD svojo novo tovarno postavil skoraj v naši okolici. Tako se kot najverjetnejša lokacija pojavlja Dresden, kjer naj bi urejali samo še birokratske postopke, nakar naj bi stekla gradnja.

Spet dobro obveščeni krogi poročajo, da naj bi bila vrednost naložbe 1,3 milijarde dolarjev, kar je precej malo, pravijo na X-bit Labs. Malo zaradi dejstva, da je Jerry Sanders pred nekaj meseci povedal, da naj bi tovarna stala približno trikrat več, namreč dobre 4 milijarde zelencev.

Nekaj podrobnosti najdete še tukaj.

Slashdot - Ob vse večji porabi toka in posledično oddani toploti današnjih in še posebej prihajajočih procesorjev se tako Intel kot AMD ozirata po nadomestilih za silicij, saj ta preveč "pušča". To pomeni, da je na vratih, ki določajo stanje tranzistorja (vklopljen, izklopljen), nekaj napetosti, tudi ko so "zaprta". Kar je še huje, s tem, ko manjšamo elemente, tanjšamo tudi izolacijsko plast, kar le še povečuje puščanje. Prihajajoči procesorji iz Intelovih logov bodo imeli na primer to plast debelo le štiri do pet atomov.

Dosedanja rešitev vseh teh zagat je bila, da povečamo preklopno napetost, kar pa ima žal neljube posledice v obliki močnejšega gretja. Se pa da ta problem rešiti tudi bolje elegantno. Namesto puščajočega silicija uporabimo kovino. Kakšno zlitino natanko še nihče ne ve natančno (ali pa hudobnež molči in si mane roke ob misli na bogastvo, ki ga čaka), vseeno pa naj bi se čipi s takšnimi vrati pojavili leta 2007, skupaj s 45 nm tehnologijo izdelave.

News.com - AMD in Kitajska sta podpisala pogodobi o sodelovanju pri izdelavi superračunalnika, ki bo deloval z najnovejšimi AMD-jevimi procesorji Opteron. Ker pa sta tu bistvenega pomena, kar se operacijskega sistema tiče, stabilnost in kompatibilnost s 64-bitnimi procesorji, so izbrali za delovanje kitajsko distribucijo Linuxa. Ta računalnik naj bi po navedbah News.com postal tretji najhitrejši računalnik na zemeljskem obličju. Več informacij o tem projektu si lahko preberete tu.