Slo-Tech - Na Univerzi v Bristolu so iznašli novo vrsto baterij, ki za razliko od običajnih novosti ne držijo rekordne količine energije ali omogočajo neskončnega števila ciklov, temveč imajo za praktične potrebe neskončno življenjsko dobo. Pokazali so, kako delujejo baterije na radioaktivnost.

Sintetični diamanti imajo zanimivo lastnost, da ob obsevanju ustvarjajo električni tok, zaradi česar se uporabljajo kot detektorji sevanja. Hkrati se v Veliki Britaniji in tudi drugod po svetu valja na tisoče ton radioaktivnih grafitnih blokov, ki so zaradi uporabe v jedrskih reaktorjih kot moderator pridobili nekaj ogljika-14, ki je radioaktiven. Ogljik-14 je zgolj šibek beta sevalec, a to je dovolj, da ga ne moremo kar odlagati v okolju in da šteje za...

PhysOrg.com - Če smo včasih v učbenikih prebrali, da ogljik tvori tri alotropske modifikacije (amorfno, grafitno in diamantno), jih danes poznamo še cel kup. Odkrili so fulerene, grafen in ogljikove nanocevke, če omenimo le najpogostejše. Ab initio izračuni ekipe kitajskih znanstvenikov s Podiplomske šole Kitajske akademije znanosti pa kažejo, da obstoji še ena stabilna alotropska modifikacija ogljika, ki so jo poimenovali T-ogljik. O odkritju poročajo v članku T-Carbon: A Novel Carbon Allotrope, ki je objavljen v reviji Physical Review Letters.

T-ogljik si lahko predstavljamo kot izpeljanko iz strukture diamanta, v katerem vsak ogljikov atom zamenjamo s tetraedrom ogljikovih atomov (podobno, kakor lahko v...

Slashdot - Vojna med pirati in založniki se je te dni pošteno razplamtela. Ustanovitelji The Pirate Baya so izgubili pritožbo na prizivnem sodišču, ameriške oblasti so začele zasegati domene strani z nelegalno vsebino, a so pirati hitro vrnili udarec. Začeli so operacijo Payback (povračilo) kot odgovor na neuspelo pritožbo piratebayevcev, v sklopu katere izvajajo napad DDoS na stran Mednarodne federacije fonografske industrije (IFPI). Ta je tako že cel dan nedostopna, medtem ko so strani RIAA, MPAA, ameriškega Urada za avtorske pravice in Britanske fonografske industrije, ki so bile takisto napadene, že dostopne.

V svojem manifestu so zapisali tudi kratkoročne in dolgoročne predloge, ki jih želijo predložiti v razpravo. V naslednjih dveh do treh letih želijo skrajšati dobo, po kateri preide delo v javno last, na 25 let, ukinitev tožb za kršitev avtorskih pravic, skrajšanje trajanja patentov na 15 let oziroma na tri leta za neaktivne patente in ukinitev cenzure. Kasneje, čez 10 ali več let...

TG Daily - Diamant je dragocenejša alotropska modifikacija ogljika, kjer so ogljikovi atomi povezani s štirimi sosedi, ki ležijo v obliki tetraedra, tako da tvori kubični najgostejši sklad z dodatnimi atomi v polovici tetraedričnih praznin. Čeprav je termodinamsko manj stabilna oblika od grafita, slovi predvsem zaradi svoje trdote. Dolgo časa so imeli diamante za najtrše snovi na svetu, tako da so jim na Mohsovi lestvici trdote pripisali vrednost 10, a so kasneje pripravili nekaj sintetičnih snovi, ki so še trše (tak primer je naprimer renijev diborid).

Sedaj pa so se pojavili podatki o še tršem naravnem...

Argonne National Laboratory - Superprevodniki so bili v zadnjem desetletju pravi znanstveni hit in so prodrli na veliko področij v industriji. Superprevodnost pa v večjem obsegu sama po sebi, brez ustrezne izolacije, ki prepreči izgube energije in ohranja električni naboj, ni dovolj. Superizolatorji so bili do določene mere zapostavljeni v mrzlici iskanja čim boljših superprevodnikov, kar pa se zna v prihodnjih letih spremeniti. Znanstveniki ameriškega državnega laboratorija Argonne so namreč v sodelovanju z nekaj Evropskimi institucijami uspeli izpeljati zanimiv poskus, ki jih je pripeljal do novega odkritija o superizolatorjih. Spoznanje bo morda spremenilo raziskave na področju fizike zgoščene snovi in položilo temelje za novo generacijo mikroelektornike.
Mednarodna skupina znanstvenikov iz laboratorija Argonne, Nemčije, Rusije in Belgije je pod vodstvom Valerija Vinokura in Tatjane Baturine uspela ustvariti tanek film titanovega nitrida, ki so ga ohladili na temperaturo blizu absolutne ničle. Skozi material...

BBC - Globalna industrija polprevodnikov je trenutno zgrajena "iz peska", saj podjetja izdelujejo mikročipe iz silicija, ki naj bi ga do leta 2020 prenehali uporabljati. Zato raziskovalci že iščejo materiale, s katerimi bi ga lahko zamenjali. Pred kratkim je uspelo skupini znanstvenikov z Univerze v Manchestru zgraditi najmanjši tranzistor na svetu, ki je debel enega in širok 10 atomov.


Miniaturno stikalo za vklop in izklop so naredili s pomočjo Grafena – materiala, ki sestavlja grafit. Dr....

Wired News - Podjetje Weta, ki stoji za grafično podobo filmov Gospodar prstanov, je samo za ta film v svojo skladovnico računalnikov za renderiranje dodala 1000 procesorjev, za katere so potrebovali cela dva tedna, da so jih pripravili na delovanje. Seveda je bila ta dodatna računska moč nadvse potrebna, saj ima Kraljeva vrnitev kar 50% več posebnih efektov kot film Stolpa. Okoli tri ure in pol dolg film je hkrati podatkovno tako zajeten, da je njegova volumetričnost kar seštevek prvega in drugega dela.

Sedaj pa nekaj zelo zanimivih podatkov o Wetini "mašineriji". 3200 proceosrjev, 10 gigabitna mreza, 24 stopinj C v prostorih z računalniki in pol tone klimatskih naprav, da vzdržujejo to temperaturo, 60 terabajtov diskovja in 0,5 petabajtov ali 50.000 DVDjev varnostnih kopij na traku. Vse to so potrebovali, da so zrenderirali 2 uri posnetkov s posebnimi učinki, s tem da se ena slika (da, en "frame") renderira v povprečju 2 uri. Nore številke, kajne? Ožičene novice.

EETimes - Nippon Telegraph and Telephone Corp. (NTT) ima delujoč prototip polprevodniške naprave, ki deluje pri 81 GHz. Precej obetavno, še posebej, ker je cena diamantov zaradi napredkov v industrijski proizvodnji na zanesljivi poti navzdol. V bližnji prihodnosti za navadne smrtnike to ne pomeni veliko, saj je tehnologija še mnogo predraga, se bo pa rešitev najbrž dokaj kmalu (v nekaj letih) začela uporabljati za satelitsko komunikacijo, ki deluje tudi v deset ali več gigaherčnem območju namesto sedanjih ojačevalnikov, ki delujejo še na pred-polprevodniški osnovi in ne dosegajo zadostnih frekvenc ( zato se za višja frekvenčna območja še vedno uporablja cevne ojačevalnike).

Skratka - diamantni polprevodniki se bodo verjetno kmalu uporabljali za visokofrekvenčne, zahtevne namene. Vendar, ker gre v isto smer tudi tehnologija za široko potrošnjo, se zna zgoditi, da bomo imeli enkrat na mizi računalnike na diamantni osnovi. Več v izvorni novici in NTT-jevi izjavi za javnost.

Wired News - Od nekdaj je človek sanjaril o spreminjanju oglja v drage kamne ali kovine. Ampak, zakaj se ustaviti pri zlatu, ko so na voljo še veliko več vredni elementi, na primer ogljik? A ne kar katerikoli ogljik, temveč najboljši prijatelji nežnejšega spola -- diamanti?

Pravzaprav je stvar nemarno preprosta, takorekoč vsakdo z nekoliko bolje opremljeno delavnico bi lahko to počel. Vzamete opilek diamanta, nekaj grafita ali česa podobno ogljikastega, ju podvržete 50.000 atmosferam in par tisoč stopinjam, hip, hip, strašni trik, pred vami se svetlika čisto pravi diamant. Preprosto kajne? No, prav tega se je lotila skupina znanstvenikov iz Floride. Kar jih ločuje od minulih tovrstnih...