ComputerWorld - V ZDA se zavedajo pomembnosti uporabe informacijskih tehnologij v zdravstvu, zato bo država vložila 144 milijonov dolarjev v razvoj novih študijskih programov na več kot 80 kolidžih in univerzah, ki bodo izobraževali informacijske tehnike v zdravstvu. Nanje se bodo lahko vpisali le ljudje, ki že imajo bodisi informacijsko bodisi zdravstveno izobrazbo, da se bodo izobrazili še v drugi disciplini. Novi programi naj bi zapolnili vrzel približno 50.000 delovnih mest, potrebnih za uspešno implementacijo elektronskih kartonov pacientov (angl. electronic medical records, EMR), za kar si prizadevajo v ZDA.

Programi in profili, za katere usposabljajo, bodo različni. Razdelili so jih v dve večji...

Slashdot - Kvantna informacijska omrežja, ki se ponašajo z nadvse hvaležno lastnostjo, da zaenkrat ni poznanega postopka, kako bi lahko odposlanim kubitom prisluškovali, ne da bi uničili samo informacijo in posledično zagotavljajo popolno varnost komunikacije, so danes postala še korak bližje realnosti. Kljub temu, da se znanstveniki že lep čas poigravajo z razpošiljanjem kubitov, zakodiranih v fotone na Zemlji, prav Zemljina atmosfera...

New Scientist Tech - Raziskovalci Univerze v Michiganu in Univerze v Austinu so raziskovali vpliv video iger na ameriške šoloobvezne otroke med tednom in vikendi. Prišli so do ugotovitve, da otroci namenijo manj časa za izdelavo domačih nalog in branje. Predvsem fantje namenijo zaradi iger manj časa branju, okoli 30 %, dekleta pa zaradi igranja iger namenijo manj časa izdelavi šolskih nalog, okoli 34 %.

Vendar raziskovalci ugotavljajo, da igranje iger ne vpliva na čas namenjen druženju s sovrstniki in svojimi starši. V Teksasu so ugotovili, da 36 % otrok igra igre, od tega predstavljajo fantje največji delež, kar 80 %. Povprečen šoloobvezen predstavnik moškega spola v Teksasu med tednom igra v povprečju 58 minut ter dobro uro in pol med vikendom. Šibkejši spol med tednom uživa v igranju iger 44 minut, med vikendom eno uro in štiri minute. Hope Cummings, raziskovalka na Univerzi v Michiganu, ugotavlja, da so igralci bolj učinkoviti pri pisanju domačih nalog, saj jih napišejo hitreje. Ena od ugotovitev...

Nature - V včerajšnji številki revije Nature je izšel članek v katerem avtorji trdijo, da jim je uspelo upravljati spin enega samega elektrona. Rezultati kažejo, da sedaj razpolagamo z vsemi elementi za izgradnjo kvantnih logičnih vrat, saj je poizkus pokazal, da je mogoče spin posameznega elektrona uporabiti kot kvantni bit v kvantnih računalnikih.

Sedaj mora samo še nekdo iz gradnikov sestaviti logična vrata ter tako dobljene gradnike sestaviti v vezje. Kvantni računalniki v naslednjih 15 letih?

Wired News - Znanstvenikom v Avstraliji je uspelo upočasniti laserski curek in ga ujeti v kristalu. Hitrosti svetlobe v mediju so tako upočasnili na le nekaj sto metrov na sekundo, kar jim sedaj omogoča, da svetlobo shranijo in jo po potrebi prikličejo. Svetlobo so upočasnili s silikatnim kristalom, ki so ga oplemenitili z zelo redkim elementom, prazeodim-om. Kako trik deluje si preberite tukaj .

Mogoče bodo naši pravnuki nekoč igrali Duke Nukem forever na kvantnih računalnikih. [>:D]

Slashdot - Fizikom na nemški univerzi v Bayeruthu je uspelo ustvariti material, trši od diamanta.

Izdelali so ga tako, da so ogljikove molekule, znane tudi pod imenom ogljik-60, izpostavili izjemno velikim pritiskom. Za ta dosežek so morali snov segreti na približno 2500 kelvinov in jo obenem izpostaviti pritisku 20 GPa, kar je skoraj 200.000-kratnik atmosferskega pritiska.

Ekipa je lastnosti novega materiala izmerila v ESRF v Franciji, rezultati pa so pokazali, da je približno 10 % gostejši od diamanta in je najmanj do sedaj poznana stisljiva snov.

Očitno je v mestu novi šef.

Slashdot - Ravno vprašanje iz naslova je bilo pomembno v nedavni Physics Worldovi anketi, s katero so se namenili poiskati največjo oz. najpomembnejšo enačbo vseh časov.

Omenjenih je bilo približno 50 različnih enačb, se je pa pokazalo, da ima precej anketirancev radih preproste enačbe, na primer 1+1=2. Za njimi so bile enačbe, ki imajo veliko uporabnost v splošnem življenju ter še tudi nekaj takih, ki so pomembne že zaradi zgodovine.

Okoli te ankete se je razpisal tudi New York Times.

Katera pa je vam najljubša (enačba namreč)?

Slashdot - Včeraj se je končala 101. Dirka po Franciji, ki jo je že 6. zapored dobil Lance Armstrong in s tem postal rekorder po številu zmag na največji kolesarski dirki na svetu. Letos so se organizatorji v sodelovanju z Evropsko vesoljsko agencijo ESA lotili pogumnega projekta. Deset tekmovalcev so v etapi z vzponom na legendarni l'Alpe d'Huez opremili s sprejemniki, tako da je satelit ves čas beležil njihovo lokacijo. Obstaja precejšnja verjetnost, da bodo že prihodnje leto vsi kolesarji opremljeni s podobnimi sprejemniki. Tako bodo informacije o razlikah med tekmovalci dostopne v realnem času, tudi preko spleta. Klik! Menda bi bilo dovolj že, da bi jim dali mobilne telefone ...

BBC - Kaže, da so zadnji marsovski uspehi ter Busheva napoved človeškega pristanka na tem planetu povzročili pravo poplavo raznoraznih zamisli. Kot poroča BBC, je namreč NASA pri kalifornijskem podjetju Global Aerospace Corporation naročila izdelavo balona, ki bi letel nad rdečim planetom in na zanimive točke spuščal robotke z merilno opremo. Na sliki lahko opazimo tudi stabilizacijsko krilo, ki bo viselo...

Newsfactor - Čeprav današnja tehnologija še vedno sledi Moorovem zakonu, je več kot očitno, da tudi ne bo večna. Kot napoveduje vse več poznavalcev, je naslednik kvantno procesiranje.

Kljub dejstvu, da so kvantni računalniki trenutno še v zgodnji fazi razvoja, pa se raziskovalci že ukvarjajo z rešitvami, ki bi pripomogle, da ne bi pri računanju prihajalo do napak. Tako sta naša raziskovalca, Tomaž Prosen in Marko Žnidarič, predstavila metodo, ki naj bi odpravila večino napak. Gre za t.i. "chill pill", ki je matematična metoda, ki napačne izračune odpravlja, preden se sploh pojavijo.

Tako poročajo na News Factor-ju, kaj pa o tem menijo naši člani, pa preberite v tej temi. Hvala tudi Thomasu, ki nas je opozoril na zanimivost.

PhysicsWeb - Fiziki v ZDA iz Univerze v Michiganu z Duncanom Steelom na čelu so naredili nov pomemben korak v razvoju kvantnih računalnikov. Ker je v fiziki slabo podkovanemu osebku že sama novica težko razumljiva, kaj šele da bi bila komu doumljiva narava odkritja, bom samo nanizal nekaj povezav, kjer si tisti, ki se na to bolj spoznate lahko preberete, kaj je ta velik korak v svetu kvantnih računalnikov. Skratka, gre za Excitone, o čem več pa raje ne bi govoril, ker bi tudi sam o veliko stvareh le ugibal, zato: Radio.Weblogs in PhysicWeb.

Scientific American - Dolgo časa so bili znanstveniki v dvomih, če bo zaradi kvantne dekoherence praktično možno kdaj izdelati kvantni računalnik. Izgleda, da smo velik korak bližje temu. Bo že leta 2012 kvantni računalnik močnejši, kot so danes vsi "klasični" računalniki na svetu skupaj? Morebiti. [:)]